| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposleni v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente
Renata Premzl, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: skrb za umirajočega pacienta predstavlja skupek vrednot, humanosti in človečnosti, ki se prepletajo v zdravstveni negi. Pomemben segment predstavljajo delovne izkušnje, znanje in izobrazba zaposlenih v zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti skrb zaposlenih v zdravstveni negi za umirajoče paciente ter vpliv delovnih izkušenj, znanja in izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi na odnos do skrbi za umirajoče paciente. Raziskovalne metode: izvedena je bila opisna – deskriptivna raziskava. Osnovo raziskovalne naloge je predstavljal pregled domače in tuje strokovne literature. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metodologija. Sodelovalo je 49 zaposlenih v zdravstveni negi. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s hi-kvadrat testom in enosmerno analizo variance (ANOVA) z Bonferronijevo korekcijo. Rezultati: rezultati kažejo, da ima večina (84 %) anketirancev pozitiven odnos v skrbi za umirajoče paciente. Ni nam uspelo potrditi povezave med odnosom v skrbi za umirajoče paciente in dolžino delovne dobe (hi-kvadrat = 1,152, p = 0,562), dodatnimi izobraževanji o odnosu v skrbi za umirajoče paciente (hi-kvadrat = 4,743; p = 0,315) ali izobrazbo (hi-kvadrat = 1,175, p = 0,882). Število izkušenj v skrbi za umirajoče paciente je povezano s stopnjo izkazanega strahu pred smrtjo (p = 0,019) in izogibanjem smrti (p = 0,002). Diskusija in zaključek: pozitiven odnos zaposlenih v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente je izrednega pomena, saj je v največji meri odvisen prav od njih. Izkušnje s skrbjo za umirajoče paciente zmanjšujejo strah pri zaposlenih v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, oskrba, umiranje, odnos do umirajočih, izobrazba, delovna doba, izkušnje z umirajočimi.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 868; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (929,84 KB)

2.
Poklicni stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Mateja Modrej, Zlatka Cugmas, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Poklic učitelja razrednega pouka je eden najbolj stresnih poklicev. Z raziskavo smo ugotavljali pojavnost stresa pri 110 učiteljih razrednega pouka, na mestnih in podeželskih šolah v Sloveniji, glede na delovno dobo. Namen je bil spoznati simptome, stresogene situacije in strategije obvladovanja stresa pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da učitelji ocenjujejo svoje delo kot odgovorno in v večini ne razmišljajo o drugem delu. Najpogosteje opažajo telesne in čustvene simptome stresa, srečujejo pa se s stresogenimi situacijami pri delu z učenci, strokovnem delu in v odnosih s sodelavci, vodstvom šole ter s starši. Po pomoč se v težavah na delovnem mestu najpogosteje obrnejo na sodelavca ali vodstvo šole, stres pa obvladujejo s sprehodi in pogovori.
Ključne besede: poklicni stres, delovna doba, obvladovanje stresa, mesto, podeželje, učitelji razrednega pouka
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 695; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (180,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINI
Sergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 753; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (675,83 KB)

4.
PRAVICA DO POKLICNE POKOJNINE
Tea Lešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: S pokojninsko reformo se je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje preimenovalo o poklicno zavarovanje, pri čemer pa gre zgolj za preimenovanje in ne za novo obliko zavarovanja. Namen zavarovanja ostaja nespremenjen, namenjen je osebam, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po določeni starosti ni moč več uspešno poklicno opravljati. Na podlagi poklicnega zavarovanja ima zavarovanec pravico do poklicne pokojnine, kot temeljne pravice, ki zagotavlja premostitveni dohodek v času ko zavarovanec zapusti trg dela, pa do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne (predčasne pokojnine). Poklicna pokojnina, ki jo sedaj ureja ZPIZ-2 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), se v tej obliki izvaja od leta 2001, ko je bil oblikovan Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Ključne besede: beneficirana delovna doba, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, poklicno zavarovanje, poklicna pokojnina, zavarovanci, seznam delovnih mest, prispevki, enkratno izplačilo sredstev, pokojninski načrt
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 2941; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (378,48 KB)

5.
VPOGLED V NAČRTOVANJE VZGOJITELJIC
Juta Leskovec, 2014, diplomsko delo

Opis: Empirično diplomsko delo z naslovom Vpogled v načrtovanje vzgojiteljic obravnava načrtovanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v povezavi s kakovostjo vrtcev. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in vlogo načrtovanja v vrtcih ter se osredotočili na kurikularna načela in cilje, ki vzgojiteljem narekujejo uporabo raznolikih metod in oblik dela v vrtcu. Predstavili smo kakovost v vrtcih ter vlogo zagotavljanja le-te preko treh ravni s pripadajočimi področji in kazalci kakovosti. V empiričnem delu smo analizirali elemente priprav vzgojiteljic ter ugotavljali, kako se uporaba le-teh spreminja glede na njihovo delovno dobo. V raziskavo smo zajeli 372 dnevnih in tedenskih priprav 14 vzgojiteljic iz vrtca Dobrovnik ter vrtca Miklavž na Dravskem polju. Vzgojiteljice smo glede na razpršenost podatkov razdelili v skupini s krajšo in daljšo delovno dobo. Ugotovili smo, da vzgojiteljice v več kot polovici priprav navajajo temo, cilje, področje dejavnosti ter vlogo otrok. Navedbo enote, predvidenih materialov oz. didaktičnih sredstev, vloge odraslih, metod in oblik dela smo zabeležili v manj kot polovici priprav. Vzgojiteljice s krajšo delovno dobo se v večji meri poslužujejo tedenskega zapisa priprave, sicer pa med skupinama vzgojiteljic ne prihaja do večjih razlik. Navajanje analiziranih elementov priprav vzgojiteljicam omogoča kvalitetno delo in evalvacijo, ki predstavlja podlago za nadaljnje načrtovanje in zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, načrtovanje vzgojiteljic, dnevna priprava, kakovost, delovna doba
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 5762; Prenosov: 2227
.pdf Celotno besedilo (997,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici