| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Levo orientirani učitelji v Srbiji med obema vojnama (1918-1941) : magistrsko delo
Ana Zlatoper Dobrijević, 2021, magistrsko delo

Opis: Nerešena nacionalna in socialna vprašanja, ki so pestila novo državo, vse močnejše delavsko gibanje in ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije leta 1920, je vzpodbudilo srbske učitelje – simpatizerje marksistične oz. levo orientirane ideologije, da preko svoje periodike kritizirajo vladajoč režim, opozarjajo na težak položaj šolstva, učiteljstva in prosvete nasploh. Zaradi nestabilne politične situacije med obema vojnama je bilo delovanje levo usmerjenih učiteljev v Srbiji oteženo, zato so morali svoje ideje izražati ter uresničevati skozi številne forme, klube in organizacije. Učitelji, združeni okoli levo naravnanih pedagoških glasil (Učiteljske borbe, Učiteljske iskre, Učiteljske straže) založbe Budućnost in Učiteljske kulturno-prosvetne zadruge Vuk Karadžić, so se zavzemali za novo svobodno družbo, za boljši položaj jugoslovanskega učitelja, za boljšo prihodnost otroka, njihovo največje poslanstvo in zahtevo pa je predstavljala reforma šole po principu sovjetske delovne šole.
Ključne besede: Levo orientirani učitelji, reforma šole, delovna šola, humanizacija otroka, Učiteljska iskra, Učiteljska straža
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 270; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 659; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

3.
Primerjava pedagoških teoretičnih tokov na Slovenskem in Hrvaškem v času med obema vojnama
Tina Dornik, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolstvo na Slovenskem in na Hrvaškem je bilo skozi zgodovino podvrženo različno intenzivnim obdobjem, saj se je šolski sistem moral vseskozi prilagajati splošnemu napredku človeštva. Slovenska pedagoška teorija se je do prve svetovne vojne razvijala dokaj togo in enovito, po njej pa se je pojavila pluralizacija različnih smeri s primarnim namenom poboljšati kakovost življenja s pomočjo izboljšane vzgoje. Tako so se razvile pedagoške smeri, ki so s svojimi teoretskimi podlagami in metodami skušale doprinesti namenu izboljšave kakovostne vzgoje in posledično kakovostnega življenja. Glede na to, da je v tem času Slovenija delila isto državno skupnost s Hrvati, se v delu poleg analize pedagoških idej na Slovenskem, osredotočimo tudi na raziskavo in analizo pedagoških teorij na Hrvaškem ozemlju in skušamo primerjati pedagoške teorije med obema vojnama na teh dveh ozemljih.
Ključne besede: reformska pedagogika, kulturna/duhoslovna pedagogika, delovna šola, socialno-kritična pedagogika, reformsko pedagoško gibanje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1279; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (679,99 KB)

4.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
VLOGA IN POMEN MATIJE SENKOVIČA V SLOVENSKI PEDAGOGIKI
Lea Štante, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo in pomen Matije Senkoviča v slovenski pedagogiki.Kljub vidnemu delovanju na pedagoškem področju je bolj ko ne ostal spregledan.Glede na njegov prispevek k slovenski pedagogiki pa si gotovo zasluži večjo pozornost.Biografskemu orisu Matije Senkoviča sledi zgodovinska obravnava njegovega obdobja. Deloval je namreč v času številnih zgodovinskih preobratov, ki so vplivali tudi na šolstvo, šolski sistem in pedagoška gibanja.Med njimi je bila tudi reformska pedagogika, ki je zahtevala notranjo preobrazbo slovenskega šolstva in slovenske šolske zakonodaje. Velik del napredno mislečega učiteljstva pa se je priključil še k eni reformni akciji - k reformi notranjega šolskega dela, ki je znana pod imenom delovna šola. Senkovič je znan predvsem kot predstavnik delovne šole, vendar pa je ostalo spregledano njegovo zavzemanje za formalne stopnje, značilne za herbartizem.
Ključne besede: Matija Senkovič, 1. polovica 20. stoletja, šolstvo, šolska zakonodaja na Slovenskem, Herbart, herbartizem, reformska pedagogika, delovna šola, delovna pedagogika, pedagogika delovne šole.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2010; Ogledov: 2936; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (656,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici