1. PREDNOSTI IN SLABOSTI FLEKSIBILNIH OBLIK ZAPOSLOVANJA Z VIDIKA DELODAJALCA IN DELOJEMALCAMajda Raušl, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo predstavlja prednosti in slabosti pogosto uporabljenih fleksibilnih oblik zaposlovanja in dela v Sloveniji. Zaradi celovitosti oziroma uravnoteženosti pristopa smo prikazali prednosti in slabosti s strani delodajalca oziroma naročnika ter s strani delavca oziroma izvajalca del.
V teoretičnem delu smo opisali osnovne pojme in poglavitne oblike oziroma vrste fleksibilnosti na trgu dela, v nadaljevanju smo se posvetili zakonskim temeljem ter sorazmerno podrobno opisali prednosti in slabosti vsake od najbolj pogosto uporabljenih oblik.
V empiričnem delu smo primerjalno analizirali in prikazali konkretne izračune stroškov za izbrane oblike fleksibilne zaposlitve in dela ter razložili rezultate. Menimo, da bodo stroški dela, ki bremenijo delodajalce, tudi v prihodnje vplivali na njihove odločitve o uporabi fleksibilnih oblik, prav tako kot prejemki in socialna varnost na odločitve delojemalcev. Vendar pa je kombinacija prednosti in slabosti pogosto dokaj zapletena, zato ni nujno, da je v vsakem primeru odločanje o izbiri konkretne oblike odvisno zgolj od stroškovnih učinkov za delodajalca oziroma od prejemkov in pravic za delojemalca.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja in dela
delodajalec
delojemalec
stroški dela
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1783; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTUAndreja Nabernik, 2016, diplomsko delo Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri.
Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1694; Prenosov: 146
Celotno besedilo (580,45 KB) |
3. OBRAČUNAVANJE PLAČ V PODJETJU ILUMINA WAX D.O.O.Nives Černivec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo predstavili različne primere izračunov osebnih dohodkov, podprte z vsemi pravnimi podlagami. V nadaljevanju smo prikazali dejanski obračun plače za en mesec v podjetju Ilumina wax d.o.o., ki trenutno zaposluje šest oseb.
Hkrati pa smo v diplomskem delu želeli podjetju pomagati pri usmeritvi v iskanju nove osebe, ki jo želijo zaposliti, in sicer tako, da jim predstavimo vse trenutno razpoložljive olajšave, subvencije oziroma možna delna povračila stroškov plač za zaposlovanje oseb, kajti vsi vemo, da razmere na trgu niso rožnate in večina podjetij stremi k čim nižjim stroškom dela.
Ključne besede: Plača, pogodba o poslovodenju, delodajalec, delojemalec, olajšava, spodbuda.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1069; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,33 MB) |
4. PRIMERJAVA PLAČ V SLOVENIJIMojca Pečnik, 2014, diplomsko delo Opis: Plača je osrednji pojem delovnega prava, ki ureja pravno razmerje med delojemalci in delodajalci. Plača oziroma plačilo je temeljni element pogodbe o zaposlitvi, saj se delojemalec zaveže opravljati delo predvsem zaradi plačila oziroma plače.
Delojemalcu predstavlja plača osnovni vir za preživetje, delodajalcu pa pomeni plača zgolj strošek. Plače vplivajo tudi na pomembne socialno - ekonomske dejavnike, ter s tem na celotno narodno gospodarstvo ter gospodarski in socialni razvoj države.
Namen diplomskega seminarja je predstaviti in primerjati področje plač v Sloveniji in tudi v nekaterih srednjeevropskih državah. Diplomsko delo zajema predstavitev definicije, zgodovino, vrsto ter obračun plač. V praktičnem delu podaja primerjavo plač v Sloveniji ter primerjavo plač za nekatere evropske države. Podrobneje so predstavljeni posamezni elementi sestave plače, kakor je urejena po Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Uradni list RS, št. 108/2005).
Ključne besede: plača, delojemalec, delodajalec, bruto plača, neto plača
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 2621; Prenosov: 472
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. |
6. |
