Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Hiter razvoj tehnologije, digitalizacija, novi načini organizacije dela, demografske spremembe ter gospodarska in finančna kriza so prispevale k spremembam delovnega okolja. Slednje je dodatno povečalo potrebo po preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki zajemajo obsežen spekter vidikov, vključno z delovnim časom, odmori, fizičnimi in psihičnimi zahtevami na delovnem mestu, organizacijo dela, delovnimi aktivnostmi, delovnim okoljem, usposabljanjem, pogoji zaposlitve ter ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem. V mednarodni in evropski ureditvi urejajo delavne pogoje predvsem konvencije in priporočila MOD, MPESKP, SDČP, ESL, MESL, Listina EU, direktive in sodna praksa SEU. V Republiki Sloveniji pa so delovni pogoji podrobno urejeni v ZDR-1 in ZVZD-1. V magistrskem delu so obravnavani pregledni in predvidljivi delovni pogoji, ki so jasni in razumljivi, kar omogoča delavcem jasno razumevanje njihovega dela, odgovornosti, pravic, obveznosti in pričakovanj. Takšni delovni pogoji so bistvenega pomena za zagotavljanje visoke ravni zaposlovanja in socialne zaščite, zato njihovo izboljšanje predstavlja eno ključnih prioritet EU. Tako sta Evropski parlament in Svet 20. junija 2019 sprejela Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojev, ki je nasledila Direktivo 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje. Direktiva 91/533/EGS je določala elemente delovnega razmerja, ki morajo biti delavcem pisno sporočeni, z namenom zagotavljanja ustrezne obveščenost ter zagotavljanja večje varstvo. Analiza uresničevanja Direktive 91/533/EGS je sčasoma pokazala, da le-ta ni več celovito ustrezna, saj ne zagotavlja zadostnega varstva za vse delavce, zato jo je nadomestila Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki prinaša številne spremembe povezane z delovnimi pogoji, krepi preglednost in predvidljivost delovnih razmerij ter zagotavlja obsežnejše in posodobljene pravice za vse delavce v EU, vključno s tistimi v nestandardnih in novih oblikah dela, ki so bili doslej pogosto izključeni. Hkrati ohranja prožnost za prilagajanje spreminjajočemu se trgu dela. Državam članicam EU se je 1. avgusta 2022 iztekel rok za sprejem predpisov za prilagoditev nacionalne zakonodaje direktivi. Kljub temu, da slednje Republiki Sloveniji ni uspelo v predpisanem roku, je Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. novembra 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 (ZDR-1D) z vključitvijo določb iz Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Slednjega je predsednica Republike Slovenije razglasila 15. novembra 2023.
Ključne besede: trg dela, delovno razmerje, delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, obveščanje, pravice delavcev
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 382; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Da se trg dela nenehno spreminja, je dokaj normalno, vendar se s tem spreminjajo tudi različni načini opravljanja dela. V zadnjem dobrem letu in pol nas je epidemija koronavirusne bolezni Covid-19 pripeljala do množične spremembe dela in uvedbe dela na domu, ki je atipična oblika dela, ter se v Sloveniji v preteklosti ni uveljavljala prav pogosto. Prav zaradi hitrega širjenja virusa in preprečevanja okužb na delovnem mestu je marsikatero podjetje svojim zaposlenim odredilo, naj svoje delo opravljajo v zavetju varnega doma. Podjetja so bila praktično čez noč prisiljena začeti s povsem drugačnim načinom dela. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje potekalo delo na domu in z raziskavo skušali ugotoviti, s katerimi izzivi so se zaposleni spoprijemali pri vzpostavitvi delovnega okolja na domu. Na temelju raziskave smo prišli do zaključka, da se je delo na domu v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dobro sprejelo in se uveljavilo, kar nakazuje tudi to, da je zaposlenim tudi v prihodnje omogočeno tovrstno opravljanje dela.
Ključne besede: delo na domu, delavec, delodajalec, organizacija, epidemija koronavirusne bolezni Covid-19
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Ključne besede: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1877; Prenosov: 295
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V diplomskem delu so opisani koraki delodajalca pri iskanju novih sodelavcev. Podrobneje so predstavljeni koraki od objave prostega delovnega mesta do izbire primernega kandidata. Delodajalec mora biti pri svoji izbiri pozoren na več različnih kompetenc kandidatov. V delu so tudi navedene obveznosti in pravice delodajalca ter na drugi strani delavca. Pomembna je pravilna sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zato so podrobneje predstavljene različne oblike pogodb. Z davčnega vidika bomo predstavili primerjavo med podjemno in avtorsko pogodbo. Z računovodskega vidika pa bomo naredili izračun plače za podjenmo in avtorsko pogodbo.
Ključne besede: delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, postopek izbire
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 973; Prenosov: 110
Celotno besedilo (845,53 KB)

Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno v DKUM: 01.03.2018; Ogledov: 1730; Prenosov: 197
Celotno besedilo (899,54 KB)