SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Delovno pravna razmerja v manjših podjetij v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Matjaž Simić, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: delovno pravo, podjetja, delodajalci, Slovenija, diplomska dela
Objavljeno: 28.07.2009; Ogledov: 2226; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (478,91 KB)

7.
KADROVSKA FUNKCIJA IN BREZPOSELNOST MED MLADIMI
Katjuša Golmajer, 2009, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost ni le pojav sodobne družzbe pacč pa, izhaja iz teoretskih ekonomskih podlag o delovanju trga dela. Ker se v sedanjem cčasu pogosto srečcujemo s problemom mladih, ki ne najdejo zaposlitve je diplomsko delo usmerjeno na resševanje tega problema. V prvem delu diplomsko delo obravnava teoreticčni vidik brezposelnosti. Najprej je opredeljen trg dela in sam pojem brezposelnosti, kot ga definirajo ekonomisti. Sledi razlaga razlicčnih vrst in metod merjenja brezposelnosti. Ob koncu teoreticčnega dela je predstavljen tisti del kadrovske funkcije, ki bi lahko vplival na manjsšo brezposelnost. Sledi empiricčni del diplomskega dela. V prvem delu je posnetek stanja na trgu dela za leto 2007, ki zajema strukturo trga brezposelnih, primerjavo med Slovenijo in EU ter posebej mlade brezposelne. V drugem delu empiricčnega dela je zajeta analiza terenske raziskave. Raziskava se nanasša predvsem na področje kadrovske funkcije razlicčnih podjetij. Anketa je bila izvedena med podjetji kot akterji, ki vplivajo na zmanjšsanje brezposelnosti. Sledi kritična analiza in potrditev ali zavrnitev hipotez. V zakljucčku so nakazane predvsem smernice za mozžne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: •trg dela, brezposelnost, mlad izobražžzen kader, kadrovska funkcija, vrste brezposelnosti, delodajalci
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2302; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS
Petra Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas. Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi za določen čas, fleksibilne oblike zaposlitve, pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, objektivni razlogi, delodajalci, sodna praksa.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3284; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (442,87 KB)

9.
RAZISKOVANJE MOTIVACIJSKIH FAKTORJEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Nataša Rupnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem motivacijskih faktorjev študentskega dela v Sloveniji, natančneje na Filozofski fakulteti v Mariboru. Z metodo ankete je bilo preverjenih pet hipotez, ki se nanašajo na stopnjo pomembnosti posameznih motivov za študentsko delo, njihovo medsebojno povezanost, vpliv nekaterih drugih dejavnikov in posledice študentskega dela. Izkazalo se je, da je zaslužek od študentskega dela za našo populacijo predvsem sredstvo za finančno neodvisnost od staršev in lagodno življenje. Kot pomemben motiv se ob tem pojavlja tudi oblikovanje izhodišč za redno zaposlitev. Proti pričakovanjem se je izkazalo, da družbeno-ekonomski položaj študentov ne vpliva na stopnjo njihovega zanimanja za opravljanje del preko študentskega servisa, prav tako pa tudi ni povezan z njihovim zanimanjem za pridobitev boljših izhodišč za redno zaposlitev preko študentskega dela. Zanimivo je tudi, da obseg dela preko študentskega servisa ni statistično povezan z uspešnostjo pri študiju. Navedene ugotovitve kažejo na spremembo trenda na področju študentskega dela, ki sovpada s spremembami v višje-/visoko-šolskem in univerzitetnem izobraževanju. In sicer, temeljna motiva za študentsko delo nista več pridobivanje delovnih izkušenj s področja študija in sredstev, potrebnih za lažje financiranje študija (takšen je bi namreč prvotni namen študentskega dela). Ker je temu tako, želi vlada študentsko delo v prvi vrsti omejiti z Zakonom o malem delu, v drugi pa z Bolonjsko reformo.
Ključne besede: študentsko delo, motivacijski faktorji: sredstva za preživetje in financiranje študija, možnost lagodnega življenja, finančna neodvisnost od staršev, pridobivanje delovnih izkušenj, socialno mreženje, stik s potencialnimi delodajalci, gradnja osebnega delovnega profila; študentje Filozofske fakultete v Mariboru.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2377; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (411,38 KB)

10.
Neplačevanje prispevkov s strani delodajalca - prekršek ali kaznivo dejanje? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Maša Jenkole, 2012, diplomsko delo

Opis: Prispevki za socialno varnost so sredstva, ki jih morajo delodajalci in delojemalci plačevati mesečno. Ti prispevki se plačujejo v odstotkih od bruto plače. Plačujejo se do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Gospodarska kriza je dobro prispevala k temu, da veliko gospodarskih družb ni plačevalo prispevkov za socialno varnost svojim delavcem. Za vsakogar je pomembno, da se zaveda svojih pravic, ki mu v delovnem razmerju pripadajo. Ena izmed teh pravic so tudi pravice, ki jih pridobi zavarovanec s plačevanjem prispevkov. To so pravice iz socialne varnosti, zato smo jih v svojem diplomskem delu podrobneje pregledali. Pogledali smo si, kdo vse mora te prispevke plačevati ter kateri so tisti prispevki za socialno varnost, ki jih mora poravnati delodajalec. V diplomskem delu smo si pogledali, kako je bilo plačevanje prispevkov urejeno v času, ko je plačila urejala Služba družbenega knjigovodstva, saj so bili v tem času prispevki poravnani, ker delodajalci niso mogli privoščiti, da jih ne bi plačevali. Plačevanje prispevkov je definirano v več zakonih, le v Kazenskem zakoniku je opredeljeno kot kaznivo dejanje. V ostalih zakonih je definirano zgolj kot prekršek. Edina težava, ki se kaže, je ta, da je kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov v praksi težko dokazati. Izpolnjeni morajo biti točno določeni pogoji, ki veljajo za kaznivo dejanje, zato se tudi pogosto dogaja, da to dejanje ni diskriminirano kot kaznivo dejanje.
Ključne besede: delodajalci, delavci, socialna varnost, prispevki, socialni prispevki, neplačevanje prispevkov, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2717; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (317,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici