| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 5293; Prenosov: 765
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
ATIPIČNE POGODBE O ZAPOSLITVI
Janja Plevčak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo atipičnih pogodb o zaposlitvi. Kot atipično pogodbo o zaposlitvi, lahko navedemo vsako pogodbo o zaposlitvi , ki ni tipična – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih, določa nekaj vrst atipičnih pogodb o zaposlitvi; pogodba o zaposlitvi za določen čas; pogodba o zaposlitvi za krajši čas od polnega; pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku; pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Vsaka pogodba je natančneje opredeljena, našteti in opisani so pogoji, ki določajo sklenitev in so zahtevani po zakonu o delovnih razmerjih, ter določene posebnosti, ki opredeljujejo vsako pogodbo posebej. Vse te pogodbe o zaposlitvi na nek način odstopajo od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato so posebej urejene. Zakon določa, pod kakšnimi pogoji se sme skleniti atipična pogodba o zaposlitvi in kakšne pravice in dolžnosti imata delavec in delodajalec, pri izvrševanju pogodbe. V enem izmed poglavij diplomskega dela se dotaknem tudi razmer na trgu dela v Sloveniji in Evropski uniji, saj se Evropski gospodarski prostor po vstopu Slovenije v EU razteza tudi nad Slovenijo. Kot je iz različnih poročil in statističnih raziskav zaznati, se krizne razmere po vsem evropskem prostoru odražajo približno enako. Povsod je zaznati padec zaposlenih in povečan odstotek nezaposlenih, ki kar vztraja oziroma se na določenih območjih celo povečuje, pri tem pa slovenski trg dela ni izjema.
Ključne besede: Atipične pogodbe, delovni čas, delovno razmerje, delavec, delodajalec, trg dela, delo, krajši delovni čas, določen čas, posebnosti.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1940; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (571,93 KB)

4.
INSTITUTI ZDR-1 Z NAMENOM POVEČANJA PRAVNE VARNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH OSEB
Tine Hat, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana delovnopravna tematika, in sicer instituti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), katerih temeljni namen je zagotoviti ustrezno stopnjo pravne varnosti delavcev ter drugih kategorij oseb, ki niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. V drugem poglavju zaradi lažjega razumevanja obravnavane problematike pojasnim nekatere temeljne pojme in načela delovnega prava kot sta delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Ker je ZDR-1 razmeroma nov zakon, sem tretje poglavje namenil obravnavi razlogov, ki so privedli do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje ter ugotovil, kako je na spremembe zakona vplivala zakonodaja Evropske unije. Pojasnil sem tudi namene in cilje, ki jih skuša zakon uresničiti ter predstavil nove rešitve, ki jih zakon določa. Četrto poglavje obravnava razmerje med ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami. Opredelil sem nekatere temeljne pojme, kot so kolektivna pogodba in kolektivna pogajanja. V nadaljevanju sem se osredotočil na spremembe določb ZDR-1, s katerimi zakon vpliva na urejanje pravic delavcev v kolektivnih pogodbah, ter poskušal prikazati prednosti in slabosti sprememb glede na položaj delavcev. Peto poglavje predstavlja jedro diplomskega dela, saj so v njem predstavljeni in pojasnjeni bistveni instituti zakona v smislu zagotovitve večje pravne varnosti delavcev. Posamezne institute sem obrazložil in podrobneje pojasnil zakonske določbe, ki glede na prejšnjo delovnopravno zakonodajo pomenijo spremembe v korist delavcev. Ob tem sem želel ugotoviti tudi morebitne pomanjkljivosti oz. slabosti zakonodaje glede na položaj delavcev. Šesto poglavje obravnava dve kategoriji oseb, ki opravljajo delo, vendar niso v delovnem razmerju. Ker je njihov položaj primerljiv položaju delavcev, jim ZDR-1 zagotavlja določeno stopnjo delovnopravnega varstva. V zaključku diplomskega dela je navedena sklepna ugotovitev glede obravnavane tematike, s katero sem podal odgovor na zastavljeno trditev, da ZDR-1 povečuje pravno varnost delavcev in drugih oseb.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, ekonomsko odvisne osebe, agencijsko delo, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, prepoved diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, sprememba delodajalca.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1185; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (779,29 KB)

5.
INSTITUT ZAČASNEGA IN OBČASNEGA DELA V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Ines Kramer, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava začasno in občasno delo kot eno izmed oblik fleksibilnega dela, ki se praviloma opravlja zunaj delovnega razmerja. V Sloveniji je bilo v preteklih letih začasno in občasno delo predmet urejanja več zakonov, ki naj bi celovito in enotno uredili to področje dela. Naposled se je zakonodajalec lotil urejanja kratkotrajnih oblik dela po segmentih, glede na posamezno skupino upravičencev. Z Zakonom o urejanju trga dela je uspešno vpeljal in uredil začasno in občasno delo upokojencev, ki slednjim od 1. julija 2013 dalje omogoča ponovni vstop na trg dela, brez poseganja v njihove pokojnine ali upokojenski status. Posebnost tega dela je, da kljub temu, da lahko pri njem obstajajo elementi delovnega razmerja, ne temelji na pogodbi o zaposlitvi, ampak na pogodbi civilnega prava. Na področje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je zakonodajalec korenito posegel z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Z vključitvijo študentskega dela v sistem socialnih zavarovanj, od 1. februarja 2015 dalje, se je slednje približalo ostalim oblikam dela. Z vidika stroškovne obremenitve tako ne predstavlja več nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve, opravljeno delo pa se dijakom in študentom preračuna v zavarovalno dobo v sorazmernem delu. Še zmeraj ostaja na področju študentskega zaposlovanja odprtih veliko področij, ki jih bo potrebno v prihodnosti urediti. Glede na potek reform na področju začasnega in občasnega dela, menim, da lahko v prihodnosti pričakujemo vpeljavo in pravno ureditev nove oblike kratkotrajnega dela, namenjeno brezposelnim osebam. Kratkotrajno delo se lahko opravlja tudi na drugih pravnih podlagah, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa tudi na podlagi podjemne in avtorske pogodbe, v kolikor delo ne vsebuje elementov delovnega razmerja. S primerjavo dela na različnih pravnih podlagah ugotavljam prednosti in pomanjkljivosti posamezne oblike dela, pri kateri obliki dela so pravice osebe, ki opravlja delo najbolj zaščitene in katera oblika dela predstavlja najmanjši strošek za delodajalca. Začasno in občasno delo mora biti ustrezno pravno urejeno. To pomeni, da mora ob veliki meri fleksibilnosti, ki jo ta oblika dela nudi delodajalcem, biti zagotovljena primerljiva socialna varnost šibkejši stranki znotraj tega razmerja. Prav tako se z ustrezno ureditvijo tega dela lahko uspešno omejuje zaposlovanje na črno, odpravlja problem segmentacije na trgu dela, z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov pa se preprečuje zloraba kratkotrajnih oblik dela na škodo rednih delovnih razmerij.
Ključne besede: začasno in občasno delo, delo upokojencev, študentsko delo, pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o delu, avtorska pogodba
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 445; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (897,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici