| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Alternativni načini prestajanja zaporne kazni
Martina Kulovic, 2022, diplomsko delo

Opis: Alternativne sankcije so tiste sankcije, ki kaznjencem kljub kaznovanju omogočijo svobodo. Uprava za Probacijo je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Njena naloga je izvrševanje kazenskih sankcij in ukrepov v dobrobit skupnosti. Javnosti je probacija znana pod imenom alternativne sankcije. Glavni namen skupnostnih sankcij in probacije je v tem, da oseba ostane v okolju v katerem živi, stanuje, se izobražuje, dela, vendarle so tej osebi kljub vsej svobodi omejene pravice. In naložene so ji obveznosti, omejitve, naloge in navodila katera jih je oseba dolžna upoštevati in slediti. Probacija stremi in se drži načela, da je zaporna kazen skrajna sankcija in zadnja oblika omejitve svobode. In, da je osnovna naloga iskanje načinov, da oseba ostane v svojem okolju, ter da svojo kazen odsluži in s tem doprinese tako družbi kot javnosti.
Ključne besede: penologija, probacija, alternativne sankcije, delo v splošno korist, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 463; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (921,50 KB)

2.
Zaporna kazen - prestajanje, alternativa in sodna rehabilitacija
Nika Napotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.
Ključne besede: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 1676; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (362,24 KB)

3.
Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidik
Sara Kalem, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih.
Ključne besede: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 2154; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici