Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo zavzetosti za delo od doma in delo v podjetju, ki je bila v zadnjih dveh letih pogosto obravnavana tema predvsem zaradi pandemije covida-19. Številni zdravstveni ukrepi so zaposlene, predvsem pa podjetja, postavili pred številne izzive in probleme, s katerimi se do sedaj niso srečevali. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se osredotoča na predstavitev raziskovanega področja. Opravljena je analizo že obstoječe literature, tako domačih kot tujih avtorjev. Podrobneje sta predstavljena pojma zavzetost in delo od doma. V empiričnem delu je glede na pregled literature in dosedanjih raziskav pripravljen anketni vprašalnik in izvedena raziskava. Cilj raziskave je bil ugotoviti, pri katerem načinu dela so zaposleni bolj zavzeti, ali je to delo v podjetju ali delo od doma. Na anketni vprašalnik so odgovarjali le anketiranci, ki so svoje delo opravljali tako od doma kot tudi v podjetju. Na vprašalnik je v celoti odgovorilo 88 oseb. Za izvedbo analize so bile uporabljene primerne statistične metode, s pomočjo katerih je bilo moč odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. Raziskava je pokazala, da v povprečju ne obstajajo bistvene razlike med zaposlenimi pri zavzetosti za delo od doma in delo v podjetju. Ugotovljeno je bilo tudi, kako različne spremenljivke vplivajo na stopnjo zavzetosti zaposlenih, in sicer tisti z višjo stopnjo izobrazbe so bolj zavzeti kot tisti z nižjo. Druga zanimiva ugotovitev pa se nanaša na delovno dobo. Tisti z več delovne dobe so pri svojem delu v povprečju manj zavzeti za delo kot tisti z manj delovne dobe. Glavne končne ugotovitve naloge so torej pokazale, da je stopnja zavzetosti zaposlenega, ki svoje delo opravlja od doma ali v podjetju, podobna. Bolj pomembno je torej, da podjetje posamezniku nudi oziroma omogoča dobre pogoje za delo in na ta način zvišuje njegovo stopnjo zavzetosti za delo. Rezultati naloge so lahko podjetjem v oporo pri odločitvi, ali je neka oblika dela za njihove zaposlene primerna ali ne. Priporočamo, da bi vsako podjetje svojim zaposlenim omogočilo različne oblike dela in v praksi preverilo, katera oblika dela njihovim zaposlenim bolj ustreza. Najboljši pristop je individualen, saj je rezultat lahko različen od zaposlenega do zaposlenega.
Ključne besede: zavzetost, delo od doma, delo v podjetju
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 708; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno ter raziskano medsebojno prepletanje ergonomije z ekonomijo v podjetjih. Področje dela je usmerjeno v pomen ergonomskih ukrepov ter njihov vpliv na poslovanje podjetja. Raziskovanje je osredotočeno na pomanjkanje ergonomskih ukrepov pri rutinsko monotonem delu za tekočim trakom. Pri delavcih v proizvodnji so prisotne preobremenitve, te vplivajo na fizično in psihično stanje zaposlenih, kar se nato odraža na ekonomskem področju podjetja. Prikazane so negativne posledice za podjetja, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja ergonomije, oziroma pozitivni učinki na poslovanje podjetja ob večjem poudarku na tem področju. Na danem primeru smo predstavili prenovo podjetja, kakšne so možne rešitve za izboljšanje sedanjega stanja ter omejitve, s katerimi se pri tej prenovi sooča podjetje. Vloga vodilnih v podjetju na tem področju je zelo pomembna, zato smo se osredotočili tudi na problematiko, kako tem osebam predstaviti pomen ergonomije z ekonomskega stališča. S pomočjo raziskave smo prikazali stanje v podjetjih na ergonomskem področju, kakšna je povezava med delovnim okoljem in delovnim učinkom, kako se s tem soočajo v podjetjih ter ali podjetja izboljšujejo delovne razmere. Iskali smo ustrezne metode, kako izboljšati ozaveščenost o pomembnosti primernega delovnega okolja in njegovih vplivih na ekonomske učinke poslovanja. S pomočjo znanja na področju ekonomije smo predstavili posledice pomanjkanja ergonomije v podjetjih ter možne preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju delovnih razmer v proizvodnji in posledično tudi k boljšemu ekonomskemu učinku podjetja.
Ključne besede: ergonomski ukrepi ekonomski učinki ergonomija delovnega okolja monotono delo v proizvodnji delovno okolje v podjetju racionalizacija dela delovne razmere
Objavljeno v DKUM: 22.07.2009; Ogledov: 3055; Prenosov: 433
Celotno besedilo (7,59 MB)