| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INSTITUT ZAČASNEGA IN OBČASNEGA DELA V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Ines Kramer, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava začasno in občasno delo kot eno izmed oblik fleksibilnega dela, ki se praviloma opravlja zunaj delovnega razmerja. V Sloveniji je bilo v preteklih letih začasno in občasno delo predmet urejanja več zakonov, ki naj bi celovito in enotno uredili to področje dela. Naposled se je zakonodajalec lotil urejanja kratkotrajnih oblik dela po segmentih, glede na posamezno skupino upravičencev. Z Zakonom o urejanju trga dela je uspešno vpeljal in uredil začasno in občasno delo upokojencev, ki slednjim od 1. julija 2013 dalje omogoča ponovni vstop na trg dela, brez poseganja v njihove pokojnine ali upokojenski status. Posebnost tega dela je, da kljub temu, da lahko pri njem obstajajo elementi delovnega razmerja, ne temelji na pogodbi o zaposlitvi, ampak na pogodbi civilnega prava. Na področje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je zakonodajalec korenito posegel z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Z vključitvijo študentskega dela v sistem socialnih zavarovanj, od 1. februarja 2015 dalje, se je slednje približalo ostalim oblikam dela. Z vidika stroškovne obremenitve tako ne predstavlja več nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve, opravljeno delo pa se dijakom in študentom preračuna v zavarovalno dobo v sorazmernem delu. Še zmeraj ostaja na področju študentskega zaposlovanja odprtih veliko področij, ki jih bo potrebno v prihodnosti urediti. Glede na potek reform na področju začasnega in občasnega dela, menim, da lahko v prihodnosti pričakujemo vpeljavo in pravno ureditev nove oblike kratkotrajnega dela, namenjeno brezposelnim osebam. Kratkotrajno delo se lahko opravlja tudi na drugih pravnih podlagah, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa tudi na podlagi podjemne in avtorske pogodbe, v kolikor delo ne vsebuje elementov delovnega razmerja. S primerjavo dela na različnih pravnih podlagah ugotavljam prednosti in pomanjkljivosti posamezne oblike dela, pri kateri obliki dela so pravice osebe, ki opravlja delo najbolj zaščitene in katera oblika dela predstavlja najmanjši strošek za delodajalca. Začasno in občasno delo mora biti ustrezno pravno urejeno. To pomeni, da mora ob veliki meri fleksibilnosti, ki jo ta oblika dela nudi delodajalcem, biti zagotovljena primerljiva socialna varnost šibkejši stranki znotraj tega razmerja. Prav tako se z ustrezno ureditvijo tega dela lahko uspešno omejuje zaposlovanje na črno, odpravlja problem segmentacije na trgu dela, z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov pa se preprečuje zloraba kratkotrajnih oblik dela na škodo rednih delovnih razmerij.
Ključne besede: začasno in občasno delo, delo upokojencev, študentsko delo, pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o delu, avtorska pogodba
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 539; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (897,38 KB)

2.
NORMATIVNA UREDITEV DELA UPOKOJENCEV
Lidija Mirtič Štangelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je prišlo do sprememb pri kumulaciji pokojnin in dohodkov iz opravljanja dela oziroma dejavnosti. Temeljno pravilo, ki velja od 01.01.2016 dalje na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B) je, da lahko upokojenec prejema največ 75% pokojnine, če se hkrati vključi v obvezno zavarovanje za 2 uri na dan ali 10 ur tedensko. Pred novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), so imeli možnost vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko in hkratno prejemanje pokojnine največ v polovičnem znesku. Obstajajo in so prikazane nekatere druge pravne podlage za opravljanje dela, ki ne vplivajo na znižanje pokojnine. Tema je v diplomskem delu obravnavana skozi prikaz različnih oblik dela upokojencev, ki smo jih med sabo primerjali in ugotavljali prednosti in slabosti, primerjalnih ureditev držav članic EU, zgodovinskega razvoja, kombinacije opravljanja dela ali dejavnosti in prejemanja pokojnine ter dodatnih stimulacij zaradi odložene upokojitve.
Ključne besede: - dohodek iz dela, - pokojnina, - drugo pravno razmerje, - osebno dopolnilno delo, - začasno ali občasno delo upokojencev.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 2474; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (314,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici