Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Pomen čustvene in socialne inteligence pri delu učitelja slovenščine
Marjeta Vertovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Čustveni in socialni inteligenci se v zadnjih letih pripisuje vedno večji pomen. Vplivata na vsa področja našega življenja, pomembni sta tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Poznavanje veščin čustvene in socialne inteligence nam pomaga, da razumemo sami sebe in druge, da se učinkovito sporazumevamo in bolje shajamo s soljudmi, da razumemo delovanje družbe in da se znajdemo v vsaki situaciji. Čustvena in socialna inteligenca sta posebnega pomena za tiste, ki delajo z ljudmi; to so terapevti, managerji, prodajalci, receptorji, učitelji, zdravniki, socialni delavci itd. Diplomsko delo vzame pod drobnogled učitelja slovenščine in z različnih zornih kotov osvetli njegovo delo. Poudarek daje njegovim osebnostnim lastnostim, temu, kakšen je kot človek. Ugotavlja, da ima dober učitelj visoko razvito tako čustveno kot socialno inteligenco. Tak učitelj svoje delo opravlja z veseljem in ljubeznijo in je v svojem poklicu uspešen. Poznavanje in obvladovanje veščin čustvene in socialne inteligence pa ne vpliva zgolj nanj; blagodejen vpliv obeh inteligenc se širi na učence, ki so ob takem učitelju v šoli uspešnejši in srečnejši.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, učitelj slovenščine, delo učitelja, čustvene spretnosti, socialne spretnosti, podoba učitelja
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1575; Prenosov: 275
Celotno besedilo (640,42 KB)

Učiteljevo izvenšolsko delo med obema vojnama (1918-1941)
Nina Lubec, 2011, diplomsko delo

Opis: Med obema vojnama se učiteljstvu ni godilo ravno najbolje. Pri svojem delu so bili omejeni in v celoti podrejeni državi z njeno birokracijo, ki je strogo nadzorovala njihovo delo, prav tako pa tudi njihovo zasebno življenje. Zraven države so morali odgovarjati tudi raznim pomembnim vaškim veljakom. Zaradi slabega gmotnega položaja so lahko bili posledično podrejeni celo vsakemu preprostemu človeku na vasi, ki je začutil njihovo materialno in duhovno šibkost ter nemoč. Kljub slabemu položaju učiteljstva pa se je od njih veliko pričakovalo, kar je prinašalo tudi veliko odgovornost in breme. Še vedno so bili učitelji zraven duhovnikov skoraj edini izobraženci in vzgojitelji, vodje naroda, zato so tudi pričakovanja bila velika. Velikokrat se je pri pričakovanjih, kakšen naj učitelj bo, pretiravalo. Dosti pa so tudi sami učitelji pripomogli k takšnemu izoblikovanju lika. Izoblikoval se je lik učitelja, pri katerem je bil zelo pomemben značaj, saj so vzgajali z zgledom. Učitelj je postal idejni in kulturni vodja naroda, pomembno je bilo njegovo vedenje, oblačenje, način življenja, vse to pa so nadzorovali šolski nadzorniki in budno bdeli nad njegovim ravnanjem tudi vsi ostali (starši otrok, vaščani, duhovščina, vaški veljaki idr.). Glavni učiteljevi nalogi sta bili učiti in vzgajati otroke v duhu državne in narodne enotnosti ter verske strpnosti ter širiti prosveto pri narodu. Le-to so širili posredno in neposredno, sodelovali z raznimi kulturnimi društvi itd. Področja učiteljevega izvenšolskega udejstvovanja so bila številna, od raznih obrambnih, kulturnih, športnih, gospodarskih društev, pa vse do učiteljevih individualnih prizadevanj izven šolskih zidov, med ljudstvom na vasi, kljub številnim oviram in preprekam, kot so bile prostorske stiske in birokracija, šolsko nadzorstvo, razne omejitve dela, nenehno premeščanje, vplivi strankarske politike in številni drugi.
Ključne besede: učiteljstvo, položaj učiteljstva, lik učitelja, naloge učitelja, izvenšolsko delo
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1309; Prenosov: 109
Celotno besedilo (708,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.

Na vrh