11. Prilagajanje poslovanja podjetja v dobi covid-19Emina Ramčilović, 2022, magistrsko delo Opis: Pandemija bolezni covid-19 je povzročila drastične spremembe, prizadela mnoga podjetja ter jih prisilila v prilagajanje poslovanja z namenom ohranjana konkurenčnosti in povečevanja obsega poslovanja. Mnogi zaposleni so se znašli v izjemno stresnih situacijah zaradi socialne, zdravstvene in poklicne negotovosti.
Namen naloge je pripraviti relevanten pregled sekundarnih virov literature o izbrani tematiki. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave iskali odgovore na osem raziskovalnih vprašanj, ki so se navezovala na prilagoditve poslovanja, izzive pri izvozu in uvozu blaga, iskanju novih prodajnih poti, prilagajanju dela zaposlenih in sprejemanju teh prilagoditev zaposlenih ter morebitne prilagoditve v prihodnosti. Kvalitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo vnaprej pripravljenih intervjujev v podjetju Geaprodukt, d.o.o., ki je specializirano podjetje za trženje sadja in zelenjave.
Ugotovili smo, da se je podjetje dobro, pravočasno in uspešno prilagodilo na izzive, ki jih je prinesla bolezen covid-19. V podjetju so se osredotočili na razvoj novih produktov, s katerimi lahko ustvarjajo večji obseg poslovanja, vpeljali so nove oblike dela, kot so delo od doma, delo na daljavo, ki pa se zaradi njihove narave dela ni izkazalo kot najbolj primerna oblika dela, zato se ga v prihodnosti prostovoljno ne bodo posluževali.
V nadaljevanju svetujemo in menimo, da imajo pravočasne prilagoditve podjetij izjemen pomen za poslovanje, saj tako lahko ohranjajo konkurenčnost na trgu, povečujejo obseg poslovanja in iščejo nove tržne priložnosti.
Ključne besede: prilagajanje poslovanja, epidemija, covid-19, delo od doma, gospodarstvo med epidemijo
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 1144; Prenosov: 208
 Celotno besedilo (779,21 KB) |
12. Kompetence zaposlenih za delo na daljavo v času pandemijeMartina Pavšič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujemo uvajanje dela na daljavo v času pandemije covida-19 v večji slovenski banki. Raziskujemo zakonsko ureditev dela na daljavo in kritične infrastrukture, ki določa ravnanje v primeru pandemije. Opredeljujemo težave, s katerimi se sooča delodajalec pri izvajanju dela v poslovnih prostorih in dela na daljavo. Z anketo raziskujemo zadovoljstvo delavcev, ki se soočajo z novo obliko dela. Zanima nas tudi zagotavljanje opreme za zaposlene na daljavo. Ugotavljamo, da je delodajalec hitro in celovito ukrepal, da so delavci zadovoljni in da so se oblikovali novi načini dela, ki bodo ostali v veljavi tudi v času po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija, delo od doma, delo na daljavo, covid-19
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1269; Prenosov: 121
Celotno besedilo (363,69 KB) |
13. Delo od doma in vpliv na posameznika in organizacijoDolores Toplak, 2021, diplomsko delo Opis: Razmere, ki so nastale kot posledica epidemije COVID-19, so nas prisilile v iskanje novih možnosti. Pojavile in uveljavile so se nove oblike dela in tiste, ki so obstajale že prej, a jih nismo implementirali v praksi. Ena izmed takšnih oblik je delo od doma. Gre za model, ki obstaja že kar nekaj časa, a se o njem, vsaj na področju Slovenije, pred epidemijo ni toliko govorilo. Zato smo se odločili v diplomskem delu raziskati delo od doma in vplive na posameznika ter organizacijo.
Te smo raziskovali v podjetju KARIERA d.o.o. Ugotovili smo, da zaposleni v podjetju KARIERA d.o.o. v povprečju od doma delajo 0,75 dneva. Delo od doma ocenjujejo kot enako ali bolj učinkovito v primerjavi s tradicionalno obliko dela. Zaposleni, ki ocenjujejo delo od doma kot bolj učinkovito, to pripisujejo večji fleksibilnosti pri delu in prihranku časa na za vožnjo na delo. Motnje okolice in neustrezni delovni pogoji sta bila po drugi strani dejavnika, zaradi katerih so delo od doma označili kot neučinkovito. Povprečna ocena zadovoljstva z delom od doma znaša 7,61. Analiza je obsegala tudi primerjavo rezultatov. Ugotovili smo, da sta dejavnika, ki bi med drugim povečala zadovoljstvo zaposlenih z delom od doma več časa za gibanje in sprostitev ter boljša tehnična podpora. Po drugi strani kar 56 % zaposlenih meni, da podjetje to obliko dela ocenjuje enako učinkovito kot tradicionalno obliko dela. Po njihovem mnenju bi oceno učinkovitosti podjetja dvignili boljši rezultati in učinkovitejša komunikacija med zaposlenimi.
Ključne besede: MČV, delo od doma, vplivi dela od doma na posameznika, vplivi dela od doma na podjetje.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1299; Prenosov: 465
Celotno besedilo (1,32 MB) |
14. Naklonjenost računovodij za delo od domaAnže Kokol, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih doživljamo občutne spremembe na skoraj vseh področjih našega življenja in del teh sprememb je tudi način izvajanja dela. Teh načinov je več in vsi predstavljajo alternativo klasični podobi dela. Eden izmed ključnih je tudi delo, ki ne poteka v prostorih delodajalca. Gre za delo, ki se lahko izvaja kjerkoli, v kavarni, na potovanju in tudi doma.
Delo od doma ima veliko prednosti, kot so fleksibilnejši urnik dela, boljše usklajevanje dela in prostega časa ter večjo produktivnost zaposlenih. Ima pa tudi določene slabosti, najbolj prepoznana med njimi je nedvomno zabrisana meja med poslovnim in zasebnim življenjem. Seveda pa ta ureditev dela ni primerna za vsak poklic, saj vsi opravljajo drugačne naloge ter zahtevajo drugačne vire in ureditve. Tako načeloma velja dejstvo, da bolj kot je poklic odvisen od kraja opravljanja dela, manj je primeren za izvajanje na domu.
Med primernejšimi izstopa računovodski poklic, kar pa še ne pomeni, da si zaposleni v tem poklicu sploh želijo delati od doma. Vprašanje tako je, ali računovodje sploh želijo delati od doma.
V magistrski nalogi smo s pomočjo vprašalnika, ki smo ga samostojno oblikovali na podlagi preučene literature, zbrali podatke, ki smo jih potrebovali za analizo. Skupaj smo v dneh med 14.4.2021 in 12.5.2021 zbrali 285 odgovorov računovodij, zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih zasebnega sektorja.
Rezultati raziskave so pokazali, da so računovodje v slovenskih podjetjih naklonjeni delu od doma ter da bi to obliko dela želeli opravljati. Kljub temu pa se tradicionalni pisarni še ne bi v celoti odrekli, saj dajejo prednost hibridni ureditvi, v kateri bi večino delovnih dni preživeli v pisarni, preostanek dela pa bi opravili od doma.
Ključne besede: naklonjenost, računovodski poklic, delo od doma, COVID-19, računovodje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,66 MB) |
15. Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji : magistrsko deloEster Doljak, 2021, magistrsko delo Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,23 MB) |
16. Pomen digitalizacije v času epidemij na primeru koronavirusa (covid-19)Petra Gračnar, 2021, magistrsko delo Opis: Visoke tehnologije, avtomatizacija in digitalizacija so postali del našega vsakdana, od katerega smo vedno bolj odvisni. Težko si je predstavljati kateri koli potrošniški segment brez možnosti nakupa blaga ali storitev na daljavo. Digitalizacija posameznega podjetja pomeni uporabo digitalnih tehnologij za spremembo poslovnega modela in zagotavljanje novih prihodkov in priložnosti za ustvarjanje vrednosti; gre torej za proces prehoda podjetja na digitalno poslovanje. V magistrskem delu se osredotočamo na pomen digitalizacije v času epidemij in sicer v času koronavirusa.
Digitalna tehnologija je bistveni element prizadevanja za spopadanje z virusom in podpiranje nove resničnosti in novih načinov dela v teh izrednih časih. Digitalna povezljivost v času virusa ne pomeni več le tradicionalne komunikacije in iskanja informacij; postalo je rešilno sredstvo za uporabo podatkov, uživanje vsebine in vključevanje v digitalne aplikacije posameznikov, vlad in podjetij, da se zagotovi kontinuiteta gospodarskih in družbenih dejavnosti glede na socialno distanciranje in popolno zaklepanje v večini držav sveta. Cilji magistrskega dela so se nanašali na posledice, ki jih je povzročil pojav koronavirusa. Z opravljeno analizo smo ugotovili, da je digitalizacija poslovanja v slovenskih podjetjih v porastu, ter da so se podjetja na epidemijo pravočasno pripravila. Kriza COVID-19 je tako rekoč prisilila podjetja, stranke, zaposlene in oskrbovalne verige v digitalne kanale in nove načine dela.
Ključne besede: digitalizacija, epidemija, koronavirus, pomen digitalizacije, delo od doma.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 1329; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,67 MB) |
17. Vpliv dela od doma na družinsko življenjeBarbara Sečkar, 2020, magistrsko delo Opis: Delo od doma postaja kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlitve zaradi napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vedno bolj razširjena oblika dela. Pogosto se omenja tudi kot družini prijazna organizacija, s katero lahko delavci dosežejo večje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Obstajajo pa tudi študije, ki kažejo, da lahko fleksibilnost prej koristi delodajalcu ali organizaciji ne pa tudi družini zaposlenega. Tako obstaja nesoglasje v obstoječih raziskavah o tem, ali delo od doma spodbuja kakovost družinskega življenje ali pa ga ogroža. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del in se osredotoča na preučevanje vpliva, ki ga ima delo od doma na različne sfere družinskega življenja. Naloga temelji na kvalitativnem pristopu, podatki pa so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Izsledki raziskave potrjujejo, da delo od doma prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, saj omogoča več časa z družino, prinaša prednosti za izboljšanje družinskih odnosov, olajša opravljanje gospodinjskih opravil, tako da se jih lahko prilagodi potrebam delavcev ter prispeva k zmanjšanju konflikta med obema domenama. Delo od doma pomembno vpliva tudi na spremembo v količini ur, namenjenih za delo, kar pa je odvisno predvsem od organizacije dela in discipliniranosti delavca. Čeprav delo od doma ne prispeva k enakomernejši porazdelitvi gospodinjskih opravil med spoloma, prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, zato lahko zaključimo, da upravičeno nosi naslov družini prijazna organizacija dela.
Ključne besede: delo od doma, teledelo, delo na daljavo, družina, družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 2826; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,04 MB) |
18. Education and precarious labour in Slovene science : (some sociological views on women in science between career and family)Jana Goriup, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: The image of a woman in the present Slovene society is still linked to prejudice to set limits and makes her feel bad. Especially, because the environment's opinion contains some certain activities how a woman is incapable of doing or is not able to do them good enough. One of the areas with this belief is the area of science. Different public researches and academic institutions are stimulating massive enrolling of women to higher education and science. This is showing significant gradual increase in the proportion of women in education and researching positions in Slovenia over past decades. One of the most important measures for encouraging women/mothers/housewives to pursue an academic/science career was the exclusion of maternity and her role in domestic work and later on also parental leave from the time set for elections to higher academic /scientific titles for women. The actual position of women in science and research in Slovenia is similar to those which have been observed all around the world: horizontal and vertical segregation, subtle discrimination and thus worse situation in regard to the male scientists, in spite of the quantitative prevalence of the women students at the graduate level. This is particularly the case, after the introduction of the paid (and excluded) one year leave of absence for a child, including parental (male) leave of absence. This also increased the number of birth rate among young scientists, although this was unfortunately counteracted in the past few years by their precarious work. The contemporary period is also characterized by the increased difficulty for women to get employed, especially younger, highly educated professionals, usually meaning the potential to have children and leaving for long maternity leave and, normally domestic work. Because of their domestic duties and household occupation top positions (at institutes, academia and industry) are not occupied by women to a greater than up to a few percent. This is also true for many other decision-making positions in Slovenia. The situation is slightly improving, but it seems how in order to get established at leading position, a woman in the field of science has to work harder than her male colleague, as confirmed by several recent studies. A men-like behavior is expected from a woman at leading position. However, the proportion of women at leading positions in scientific bodies has increased since the transition period, but a pay gap within scientific institutions still exists (women earning are ranging from 90% - 95% of mens gross earning). But, a closer look shows how the main source of these subtle differences comes from the differences at the leading positions scientist, where functional supplements and financial stimulation can vary up to 50 %. According to the available data of staff distribution, the vertical gender segregation does exist in world-known mode: women are concentrated in the lower professional strata as it shows the hierarchical order by the gender structure of leading staff in research projects and by the asymmetric participation of women and men in the scientific boards, creating science policy as well as in the top management of institutions of science. Our research aim was to study and research on the pattern of casual 206 women employed in science and in academic and research institutions the position of women in science and family environment in contemporary Slovene society according to educational influences. We were particularly concentrated on their present position which in great dimension is denoted by discrimination and inequality; especially as her formal work is understood as her precarious work and her domestic work as invisible and unpaid, from love done work. All these areas are extremely important for the society, not to lose the intellectual potential of women, especially in the situation of active economic crises. Within the framework of this thesis our research determinated the position of women in the field of science and in her domestic environment as well. On the other hand, we have to consider the fact how in comparison with the past, women are nowadays allowed to take new roles and possibilities of public activities, but only when the traditional duties are preserved. That is why we can assert that women in science are sexually discriminated.
Ključne besede: ženske, znanost, izobraževanje, delo doma, družina, neenakost, slovenska družba
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1927; Prenosov: 39
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. |
20. |
