1. Učinek domačega vzporednega dela pri delu na daljavo na zaznano produktivnost in zadovoljstvo pri delu: vloga polihroničnosti : magistrsko deloReja Žinko, 2025, magistrsko delo Opis: Delo od doma postaja vse bolj razširjena oblika fleksibilnega dela, ki zaposlenim omogoča večjo avtonomijo, hkrati pa prinaša izzive za posameznike in organizacije. Namen raziskave je bil preučiti vlogo zadovoljstva z domačim vzporednim delom pri napovedovanju zaznane produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih pri delu od doma ter preveriti moderacijsko vlogo osebnostne lastnosti polihroničnost. V raziskavi je sodelovalo 156 udeležencev, starih med 22 in 60 let, ki so izpolnili spletni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da zadovoljstvo z domačim vzporednim delom statistično značilno napoveduje zaznano produktivnost in zadovoljstvo pri delu od doma. Prav tako se je izkazalo, da polihroničnost pomembno napoveduje zadovoljstvo z domačim vzporednim delom. Rezultati moderacijskih analiz so pokazali, da polihroničnost pomembno moderira odnos med zadovoljstvom z domačim vzporednim delom in zadovoljstvom z delom od doma, ne pa tudi odnosa med zadovoljstvom z domačim vzporednim delom in zaznano produktivnostjo. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen zadovoljstva z domačim vzporednim delom za psihološko blagostanje in produktivnost zaposlenih pri delu od doma ter opozarjajo na individualne razlike v polihroničnosti, ki jih je smiselno upoštevati pri oblikovanju organizacijskih politik. Ključne besede: delo od doma, zaznana produktivnost, zadovoljstvo pri delu, polihroničnost, domače vzporedno delo Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1018,90 KB) |
2. Zaznavanje dejavnikov internega marketinga in produktivnosti zaposlenih glede na mesto delaDona Vinkovič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv dejavnikov internega marketinga na zaznano produktivnost zaposlenih glede na mesto opravljanja dela – v pisarni ali od doma. Interni marketing, ki vključuje motivacijo, krepitev moči zaposlenih, interno komunikacijo ter usposabljanje in razvoj, je ključnega pomena za oblikovanje učinkovitega delovnega okolja.
S pomočjo kvantitativne analize smo ugotovili, da imata krepitev moči zaposlenih in interno komuniciranje statistično značilen vpliv na produktivnost, kar potrjuje teoretične domneve o pomenu avtonomije, kompetentnosti in vpliva na delo. Preostala dva dejavnika, motivacija in usposabljanje, nista pokazala neposrednega vpliva na zaznano produktivnost v okviru analiziranega vzorca. Prav tako se je izkazalo, da so vplivi internega marketinga močnejši pri zaposlenih, ki delo opravljajo pretežno v pisarni.
Rezultati raziskave ponujajo pomembne usmeritve za organizacije, ki želijo prilagoditi svoje interne strategije različnim oblikam dela in tako izboljšati učinkovitost zaposlenih. Ugotovitve nakazujejo potrebo po bolj celostnem pristopu k notranji organizaciji dela, ki bi poleg strukturiranih ukrepov vključeval tudi kontinuirano spremljanje potreb zaposlenih v različnih delovnih okoljih. Ključne besede: Interni marketing, produktivnost zaposlenih, delo od doma, delo v pisarni, dejavniki internega marketinga Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,41 MB) |
3. Napovedniki zadovoljstva z delom od doma pri zaposlenih v Sloveniji : magistrsko deloLina Kovše, 2025, magistrsko delo Opis: Delo od doma je ključna točka mnogih razprav na področju psihologije dela in organizacij. Pri tem so mnenja deljena, organizacije pa sprejemajo različne ukrepe glede fleksibilnih oblik dela. Namen naše raziskave je bil osvetliti nekatere dejavnike na nivoju posameznika in organizacij, ki bi lahko doprinesli k zadovoljstvu zaposlenih z opravljanjem dela od doma v sodobnih delovnih ureditvah v času po pandemiji COVID-19 v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 156 udeležencev, starih med 22 in 60 let, ki so vprašalnik rešili enkrat. Rezultati so pokazali, da višja preferenca za segmentacijo napoveduje nižje zadovoljstvo z delom od doma le pri tistih udeležencih, ki opravljajo vodstveno vlogo. Hkrati se je izkazalo tudi, da sta višje izraženo karierno sidro življenjski stil in višja stopnja avtonomije pri oblikovanju dela od doma pomemben pozitivni napovednik posameznikovega zadovoljstva z delom od doma ter da so v povprečju zaposleni, ki za delo od doma uporabljajo poseben prostor, bolj zadovoljni z delom od doma. Naše ugotovitve opozarjajo na pomembnost fleksibilnih oblik dela za zaposlene ter imajo implikacije pri ustvarjanju organizacijskih politik, predvsem glede dela od doma in možnosti odklopa od dela. Ključne besede: delo od doma, upravljanje mej, karierna sidra, avtonomija Objavljeno v DKUM: 11.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. Vodenje sodelavcev, ki delajo na daljavoLara Sagadin, 2025, diplomsko delo Opis: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo. Ključne besede: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike. Ključne besede: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Organizacija dela na daljavo v podjetju IQbator d. o. o.Dajana Popovič, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava temo organizacije dela na daljavo. S hitro rastjo tehnologije postaja delo na daljavo izvedljivo za večino podjetij. Način takega dela prinaša veliko prednosti, obenem pa tudi izzive, s katerimi se morajo soočiti tako vodje kot ostali delavci. Dobra organizacija v podjetju je ključni dejavnik za uspešno izvajanje dela na daljavo. Ključne besede: delo na daljavo, teledelo, delo od doma, organizacija, delovni čas, komunikacija Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Usklajevanje poslovnega in zasebnega življenja zaposlenih v podjetju XEva Pintar, 2024, magistrsko delo Opis: Poslovno in zasebno življenje sta najpomembnejša v življenju vsakega posameznika, saj posameznik svoje poslovno življenje opravlja vsaj 40 let. Skupaj predstavljata skupek delov posameznikovega življenja. Ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem ter postavljanje meje med enim in drugim delom vsakemu posamezniku predstavlja izziv.
Namen naloge je predstaviti teoretične osnove poslovnega in zasebnega življenja ter njuno usklajevanje. Pregledali smo sekundarne vire literature na podlagi katerih smo izdelali teoretični del naloge, nato smo z anketnim vprašalnikom pridobili vse potrebne podatke za izvedbo analize in nadaljnjo raziskavo. S statističnimi analizami smo preverjali štiri vnaprej postavljene hipoteze ter štiri raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so pokazali, da ljudje menijo, da je njihovo življene na splošno ustrezno uravnoteženo. Vendar je še vedno nekaj priložnosti za prilagoditve na področju obravnavane tematike. Ključne besede: poslovno življenje, zasebno življenje, usklajevanje, kadrovanje, delo od doma Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,99 MB) |
8. Značilnosti in izzivi trga dela v izbranih razvitih državahDomen Kokolj, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost. Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,44 MB) |
9. Stališča in izkušnje zaposlenih glede informacijske varnosti pri delu od doma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSimon Senčar, 2024, diplomsko delo Opis: S pandemijo covid-19 so bile organizacije prisiljene v množičen in nenaden prehod na delo od doma. Ta je poudaril ključni pomen delovnih izkušenj in človeškega dejavnika pri ohranjanju informacijske varnosti. Ko se meje med osebnim in poklicnim prostorom zabrisujejo, so zaposleni soočeni z različnimi izzivi, ki segajo od ohranjanja produktivnosti do varovanja občutljivih podatkov. Čeprav je na voljo vse več literature na temo dela od doma in varnosti informacij, pa predvsem v slovenskem okolju primanjkuje raziskav, ki bi ugotavljale zaznave, izkušnje in vedenja zaposlenih. Obstoječe raziskave raziskujejo tehnične vidike zavarovanja delovnih okolij na daljavo, manj pozornosti pa posvečajo človeškim dejavnikom. S fokusom na presečišču izkušenj zaposlenih in varnosti informacij to diplomsko delo skuša zapolniti tovrstno vrzel in ponuditi vpogled v delo od doma, kot ga doživljajo zaposleni. Čeprav je tehnološka obramba še vedno bistvena, je pandemija jasno izpostavila, da so znanja, navade in vedenja delovne sile enako ključni pri varovanju pred grožnjami informacijski varnosti. Diplomsko delo na osnovi opravljene kvantitativne raziskave v obliki ankete, prikazuje izkušnje zaposlenih v Sloveniji, ki so opravljali delo od doma, pri čemer se opira na teoretična izhodišča varnostnomotivacijske teorije. Rezultati kažejo, da se zaposleni zavedajo izzivov s katerimi se soočajo pri delu od doma in resnosti informacijskovarnostnih groženj, najbolj jih je strah vdorov v uporabniški račun. Poročajo o visoki učinkovitosti in samoučinkovitosti pri upoštevanju informacijskovarnostnih smernic v organizacijah. Ugotovitve nakazujejo tudi, da zaposleni izvajajo priporočene varnostne ukrepe, pri čemer je nekaj prostora za izboljšave, predvsem pri upravljanju z gesli. Diplomsko delo je uporabno predvsem za organizacije, ki omogočajo zaposlenim delo od doma, saj jim ugotovitve lahko pomagajo pri načrtovanju in implementaciji informacijskovarnostnih politik. Ključne besede: informacijska varnost, delo od doma, varnostnomotivacijska teorija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (779,28 KB) |
10. Prednosti in slabosti dela od doma in z njim povezan stresMeta Brvar, 2023, magistrsko delo Opis: Delo na daljavo, delo od doma ali teledelo − ta delovna ureditev ostaja. Vse več podjetij ugotavlja, da se je število njihovih delavcev na daljavo v preteklih letih povečalo in bo le še raslo zaradi globalnih sprememb, kot jih je povzročila pandemija covida-19. Delo zunaj tradicionalnega pisarniškega okolja prinaša nove priložnosti in izzive za organizacije in posameznike. Možnost dela od doma ustvarja finančne in produktivne prednosti za posameznike ter prednosti v zvezi z delovno avtonomijo, mobilnostjo in zadovoljstvom pri delu, vendar pa ima delo od doma tudi negativne učinke na zaposlene. Delavci na daljavo so izpostavljeni drugačnim okoljskim značilnostim kot delavci na običajnem delovnem mestu, saj delajo od doma preko tehnologije, tako da je lahko vir stresa drugačen. V empiričnem delu smo raziskali splošno dobro počutje zaposlenih pri delu od doma in ugotovili, da je prihranek vožnje na delovno mesto primarna prednost dela od doma, zamegljena meja med osebnim in delovnim življenjem pa glavna slabost in glavni dejavnik za prisotnost stresa pri delu od doma. Izzivi in slabosti dela od doma kažejo, da morajo biti podjetja pozorna in premišljena pri pristopu k temu načinu dela ter načrtovanju, izvajanju in natančnem prilagajanju svojih programov dela od doma, sicer postane stres eden od možnih neželenih negativnih učinkov. Čeprav v empirični raziskavi nismo zaznali povečanega stresa zaradi dela od doma v primerjavi z običajnim delovnim mestom, povzemamo priporočila za učinkovito vodenje in uspeh ter zadovoljstvo zaposlenih kot tudi organizacije. Vodenje z zgledom, postavljanje jasnih pričakovanj, pogosto komuniciranje, spremljanje in modeliranje primernega delovnega vedenja je le nekaj ključnih priporočil, ki jih podajamo v tej študiji. Ključne besede: delo od doma, delo na daljavo, teledelo, stres. Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,68 MB) |