| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DELO NA PROSTEM V 1. RAZREDIH ZASAVSKIH OSNOVNIH ŠOL PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Bojana Šergan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Delo na prostem v 1. razredih zasavskih osnovnih šol pri predmetu spoznavanje okolja so v teoretičnem delu opisani šolski sistemi in šolska obveznost po drugih državah, predstavljen je razvoj osnovnega šolstva in dela na prostem v Zasavju v preteklosti, možni načini organizacije in izvedbe dela izven učilnice ter možna izbira vsebin, ki jih lahko izvajamo na prostem v 1. razredih. V empiričnem delu je zajeto in izdelano mnenje učiteljev o delu na prostem. Rezultati kažejo, da imajo učitelji 1. razredov na vseh zasavskih osnovnih šolah in podružnicah, ki so bili zajeti v raziskavo, podobne poglede na izvajanje in učinkovitost dela na prostem. Kljub rezultatom nas je zanimalo, kako prvošolci funkcionirajo pri delu izven zidov šolske zgradbe. Zato je v praktičnem delu predstavljena dejavnost na temo bližnja okolja, ki smo jo izvedli z otroki. To dejavnost in še mnoge druge lahko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces vsake šole in s tem dolgoročno pripomoremo k nadaljnjemu vseživljenjskemu izobraževanju.
Ključne besede: učenci, razredna stopnja, spoznavanje okolja, Zasavje, delo na prostem
Objavljeno: 08.04.2009; Ogledov: 2757; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI KRAJEVNO SKUPNOST SENOVO
Lea Opravž, 2010, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2211; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

3.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3108; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI PODČETRTEK IN OLIMJE
Mojca Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2344; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici