| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zavzetost pri delu na domu v času covid-19 v podjetju Workforce d.o.o.
Maša Trilar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delovno zavzetost pri delu na domu v času covida-19. Prihod pandemije covida-19 je delovanje organizacije in organiziranje dela organizacij postavil na glavo. Zaposleni, ki so dnevno migrirali na lokacijo podjetja, so bili čez noč primorani svoje delovno okolje prestaviti v svoj dom. Delo na domu je sicer poznan pojem, že iz zgodnjih 70. let, ampak je njegovo rast in popularnost povečala pandemija covida-19. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in predstavili definicije dela na domu, delovne zavzetosti, kako merimo delovno zavzetost, prednosti in slabosti dela na domu ter zakonsko ureditev dela na domu. Pogledali smo si tudi dejavnike delavne zavzetosti in kako delavno zavzeti zaposleni pripomorejo k uspešnosti organizacije. Dotaknili smo se tudi, kaj prinese pretirana delovna zavzetost in vplive izgorelosti. Na koncu smo se posvetili še vprašalnikoma, ki smo ju uporabili v raziskovalnem delu. V drugem delu magistrske naloge smo se posvetili raziskavi. Raziskovali smo delovno zavzetost pri delu na domu v podjetju Workforce, d. o. o. Raziskavo smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki smo jo poslali zaposlenim v omenjenem podjetju. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so zaposleni v podjetju Workforce, d. o. o. pri delu na domu zavzeti, ali prihaja do razlik pri delovni zavzetosti pri delu na domu med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med različno izobrazbo. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo lahko odgovorili na zastavljene hipoteze. Za lažjo predstavo rezultatov smo uporabili grafe in tabele, narejene v programu MS Excel. Za analizo hipotez pa smo uporabili statistični program SPSS. V zaključnem delu magistrske naloge smo povzeli in prediskutirali ugotovitve naše raziskave, predvsem rezultate testiranja hipotez. Razložili smo tudi, zakaj smo postavili takšne hipoteze in na kakšen način smo jih testirali. Poleg tega smo v zaključno poglavje vključili kritično analizo, kjer smo našteli, kaj se nam je zdelo dobro v raziskavi in kaj bi lahko naredili drugače. Zadnje poglavje magistrske naloge je predlog za izboljšave, kjer smo podjetju Workforce, d. o. o. predlagali, kako lahko oziroma še zviša delovno zavzetost zaposlenih pri delu na domu.
Ključne besede: delo na domu, delovna zavzetost, Gallup, UWES-9, covid-19
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 270; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (6,16 MB)

2.
Vpliv dela na domu na pedagoški kader
Tina Despotovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili definicijo dela na domu, zakonodajo, ki ureja delovanje dela na domu, ter opisali prednosti in slabosti, ki jih delo na domu predstavlja. Pogledali smo si tudi, kako se pripraviti na začetek dela na domu in kakšno je delo na domu v kriznih razmerah. V drugem delu smo raziskovali vpliv dela na domu na pedagoški kader. Raziskovali smo zadovoljstvo pedagogov z delom na domu in njihovo zadovoljstvo z nadrejenimi. Ugotavljali smo razlike med pedagogi iz osnovnih, srednjih in višjih šol, ter razlike med pedagogi z družinami ali brez. Na podlagi rezultatov smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Za lažjo predstavo smo uporabili grafe in tabele z uporabo Excela. Za analizo raziskovalnih vprašanj pa smo uporabili program SPSS.
Ključne besede: delo na domu, pedagoški kader, prednosti, pomanjkljivosti
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

3.
Zagotavljanje varnih delovnih razmer v času izbruha bolezni covid-19
Tim Zupan, 2022, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19. Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in drugih nesreč oz. okoliščin.
Ključne besede: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Primerjalna analiza dela na domu glede na določena področja dela
Žana Lončarič Rangus, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela. V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Ključne besede: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Delo na domu v Zavodu RS za zaposlovanje v času epidemije covid-19
Mihaela Cvetković, 2021, diplomsko delo

Opis: Da se trg dela nenehno spreminja, je dokaj normalno, vendar se s tem spreminjajo tudi različni načini opravljanja dela. V zadnjem dobrem letu in pol nas je epidemija koronavirusne bolezni Covid-19 pripeljala do množične spremembe dela in uvedbe dela na domu, ki je atipična oblika dela, ter se v Sloveniji v preteklosti ni uveljavljala prav pogosto. Prav zaradi hitrega širjenja virusa in preprečevanja okužb na delovnem mestu je marsikatero podjetje svojim zaposlenim odredilo, naj svoje delo opravljajo v zavetju varnega doma. Podjetja so bila praktično čez noč prisiljena začeti s povsem drugačnim načinom dela. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje potekalo delo na domu in z raziskavo skušali ugotoviti, s katerimi izzivi so se zaposleni spoprijemali pri vzpostavitvi delovnega okolja na domu. Na temelju raziskave smo prišli do zaključka, da se je delo na domu v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dobro sprejelo in se uveljavilo, kar nakazuje tudi to, da je zaposlenim tudi v prihodnje omogočeno tovrstno opravljanje dela.
Ključne besede: delo na domu, delavec, delodajalec, organizacija, epidemija koronavirusne bolezni Covid-19
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 910; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Pravna ureditev dela na domu
Maja Arlič, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo na domu predstavlja atipično, fleksibilno obliko opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. V Republiki Sloveniji gre v tem primeru za posebno obliko pogodbe o zaposlitvi, ki delavcu omogoča, da dela ne opravlja v delovnih prostorih delodajalca, temveč na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri. Bistvena razlika, ki loči delo na domu od drugih oblik zaposlovanja, je ravno kraj, kjer delavec delo opravlja. Prav tako gre za delo na domu, če delavec opravlja delo na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. Pomembna novost, ki jo je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) leta 2013, je v tem, da se za delo na domu štejejo tudi primeri, ko delavec le del svojega delovnega časa opravlja doma, preostali čas pa na sedežu delodajalca. Gre torej za hitro se spreminjajoče pravno področje, kjer so spremembe nujne, če želi zakonodajalec slediti trendom in nadaljnjemu razvoju tega instituta.
Ključne besede: delo na domu, fleksibilnost, atipična pogodba o zaposlitvi, kraj opravljanja dela, e-delo
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2034; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (688,75 KB)

7.
Ovrednotenje programa »Laična pomoč družinam«
Klara Jerebic, 2016, diplomsko delo

Opis: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo. V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka. Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Ključne besede: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 2993; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Telework in Slovenia
Eva Jereb, Miro Gradišar, 1998, znanstvena monografija

Opis: Čeprav je raziskav teledela veliko, pa je večina omejenih le na ZDA in države Evropske skupnosti. V državah centralne in vzhodne Evrope pa do zdaj še ni bilo tovrstnih raziskav. V prispevku so prikazani rezultati raziskave teledela v Sloveniji, ki je bila izvedena v letu 1997. Podana je tudi primerjava stanja v Sloveniji s stanjem v nekaterih drugih evropskih državah.
Ključne besede: delo, teledelo, delo na domu, Slovenija, mednarodne primerjave, work, telework, work at home, Slovenia, international comparisons
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1675; Prenosov: 131
URL Povezava na celotno besedilo

9.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno v DKUM: 07.04.2011; Ogledov: 6765; Prenosov: 1009
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
DELO NA DOMU KOT OBLIKA FLEKSIBILNEGA ZAPOSLOVANJA V SLOVENSKEM PODJETJU IBM SLOVENIJA D.O.O.
Špela Košir, 2011, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriza v svetu in pri nas za seboj ni pustila le brezposelnosti, temveč je bil to tudi klic, da mora trg dela postati fleksibilnejši. Ena izmed aktualnih oblik dela, ki kaže na povečano fleksibilnost je e-delo oz. delo na domu. Delo na domu je eden izmed svetovnih trendov, ki pod svojim imenom skriva tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti. Med prednosti bi tako lahko šteli nižje stroške prevoza na delo, večjo fleksibilnost in motivacijo zaposlenih, prihranek podjetja zaradi manjših potreb po poslovnih prostorih, za slabosti pa bi lahko označili motnje s strani družinskih članov, slabšo programsko opremo, težji nadzor dela oziroma ocenjevanja zaposlenih ipd. Vsekakor si tako zaposleni kot tudi podjetje s fleksibilnimi oblikami dela povečujejo moralo, produktivnost, učinkovitost, pridobivajo nove talente in obdržijo dobre zaposlene. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov — teoretičnega in praktičnega. Teoretični del diplomske naloge vsebuje opise in razlage fleksibilnih oblik zaposlovanja, s poudarkom na delu od doma. Delo na domu je pogost način, ki ponuja zaposlitev. Je način, ki lahko podjetju močno zniža stroške in tako lažje preživi težke čase gospodarske krize. Delo na domu mora imeti visoko informacijsko vsebnost, ne sme biti vezano na pogosto komuniciranje, mora biti točno določeno, diskretno, z natančno opredeljenimi cilji. Pomemben del predstavlja povezava dela na domu z zasebnim življenjem zaposlenih. Velikokrat je namreč težko usklajevati zasebno življenje z delom, saj obe strani zahtevata svoje vrste pozornosti. Na eni strani je nadrejeni, ki od nas pričakuje stalno angažiranost, pripravljenost za delo, na drugi strani pa naša družina, ki teži k vsakodnevni pozornosti in skrbi. V nadaljevanju so predstavljene zakonske ureditve fleksibilnega zaposlovanja, na podlagi slovenskih pravnih virov. V praktičnem delu je predstavljeno podjetje IBM Slovenija, d.o.o.. S pomočjo raziskave smo skušali ugotoviti, zakaj v podjetju težijo k takemu zaposlovanju, na podlagi česa se zaposleni odločajo za takšno obliko ter katere so tiste lastnosti oziroma pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati, če hočemo izvajati delo od doma. Na osnovi rezultatov raziskave smo podali ugotovitve in predloge glede vpeljave dela na domu kot ene izmed fleksibilnih oblik dela.
Ključne besede: Delo na domu, Fleksibilnost, Zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 09.03.2011; Ogledov: 3848; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (517,54 KB)

Iskanje izvedeno v 2.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici