| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROCI, VKLJUČENI V PROGRAM ˝POMOČ DRUŽINI PRI VZGOJI OTROK NA DOMU˝
Tanja Šprogar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava otroke in družine, ki so vključeni v preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica. Ob besedni zvezi "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" najprej pomislimo na socialne delavce, ki pomagajo družinam pri vzgoji otrok, ki imajo kakršnekoli težave ali učne, delovne ali socialne. Pomislimo na otroke, ki od svoje družine ne morejo pričakovati zdrav osebnostni razvoj, ki imajo težko otroštvo in težave v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", vsebinski namen programa "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" ter razlogi vključitve otrok oziroma družine v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", izbira in naloge javnih delavcev in socialnega delavca ter predstavitev in vloga Centra za socialno delo Slovenska Bistrica in Zavoda za zaposlovanje Slovenska Bistrica. Empirični del se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom otrok, ki so vključeni v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica v občinah Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Raziskava je pokazala, da so anketirani otroci s programom zadovoljni, program ne temelji samo na učenju, temveč tudi na kreativnem preživljanju prostega časa, otroci vzpostavijo pozitiven odnos do javnega delavca in v njem vidijo ne samo odraslo osebo temveč tudi prijatelja ter si želijo, da se program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu"po 15-ih letih še vedno nadaljuje.
Ključne besede: preventivni program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, otroci, vključeni v program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, socialni delavec, Center za socialno delo Slovenska Bistrica.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 1987; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (748,66 KB)

2.
DELO NA DOMU KOT OBLIKA FLEKSIBILNEGA ZAPOSLOVANJA V SLOVENSKEM PODJETJU IBM SLOVENIJA D.O.O.
Špela Košir, 2011, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriza v svetu in pri nas za seboj ni pustila le brezposelnosti, temveč je bil to tudi klic, da mora trg dela postati fleksibilnejši. Ena izmed aktualnih oblik dela, ki kaže na povečano fleksibilnost je e-delo oz. delo na domu. Delo na domu je eden izmed svetovnih trendov, ki pod svojim imenom skriva tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti. Med prednosti bi tako lahko šteli nižje stroške prevoza na delo, večjo fleksibilnost in motivacijo zaposlenih, prihranek podjetja zaradi manjših potreb po poslovnih prostorih, za slabosti pa bi lahko označili motnje s strani družinskih članov, slabšo programsko opremo, težji nadzor dela oziroma ocenjevanja zaposlenih ipd. Vsekakor si tako zaposleni kot tudi podjetje s fleksibilnimi oblikami dela povečujejo moralo, produktivnost, učinkovitost, pridobivajo nove talente in obdržijo dobre zaposlene. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov — teoretičnega in praktičnega. Teoretični del diplomske naloge vsebuje opise in razlage fleksibilnih oblik zaposlovanja, s poudarkom na delu od doma. Delo na domu je pogost način, ki ponuja zaposlitev. Je način, ki lahko podjetju močno zniža stroške in tako lažje preživi težke čase gospodarske krize. Delo na domu mora imeti visoko informacijsko vsebnost, ne sme biti vezano na pogosto komuniciranje, mora biti točno določeno, diskretno, z natančno opredeljenimi cilji. Pomemben del predstavlja povezava dela na domu z zasebnim življenjem zaposlenih. Velikokrat je namreč težko usklajevati zasebno življenje z delom, saj obe strani zahtevata svoje vrste pozornosti. Na eni strani je nadrejeni, ki od nas pričakuje stalno angažiranost, pripravljenost za delo, na drugi strani pa naša družina, ki teži k vsakodnevni pozornosti in skrbi. V nadaljevanju so predstavljene zakonske ureditve fleksibilnega zaposlovanja, na podlagi slovenskih pravnih virov. V praktičnem delu je predstavljeno podjetje IBM Slovenija, d.o.o.. S pomočjo raziskave smo skušali ugotoviti, zakaj v podjetju težijo k takemu zaposlovanju, na podlagi česa se zaposleni odločajo za takšno obliko ter katere so tiste lastnosti oziroma pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati, če hočemo izvajati delo od doma. Na osnovi rezultatov raziskave smo podali ugotovitve in predloge glede vpeljave dela na domu kot ene izmed fleksibilnih oblik dela.
Ključne besede: Delo na domu, Fleksibilnost, Zaposlovanje
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2263; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (517,54 KB)

3.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 5293; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Telework in Slovenia
Eva Jereb, Miro Gradišar, 1998, znanstvena monografija

Opis: Čeprav je raziskav teledela veliko, pa je večina omejenih le na ZDA in države Evropske skupnosti. V državah centralne in vzhodne Evrope pa do zdaj še ni bilo tovrstnih raziskav. V prispevku so prikazani rezultati raziskave teledela v Sloveniji, ki je bila izvedena v letu 1997. Podana je tudi primerjava stanja v Sloveniji s stanjem v nekaterih drugih evropskih državah.
Ključne besede: delo, teledelo, delo na domu, Slovenija, mednarodne primerjave, work, telework, work at home, Slovenia, international comparisons
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 512; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Ovrednotenje programa »Laična pomoč družinam«
Klara Jerebic, 2016, diplomsko delo

Opis: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo. V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka. Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Ključne besede: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1056; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Pravna ureditev dela na domu
Maja Arlič, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo na domu predstavlja atipično, fleksibilno obliko opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. V Republiki Sloveniji gre v tem primeru za posebno obliko pogodbe o zaposlitvi, ki delavcu omogoča, da dela ne opravlja v delovnih prostorih delodajalca, temveč na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri. Bistvena razlika, ki loči delo na domu od drugih oblik zaposlovanja, je ravno kraj, kjer delavec delo opravlja. Prav tako gre za delo na domu, če delavec opravlja delo na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. Pomembna novost, ki jo je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) leta 2013, je v tem, da se za delo na domu štejejo tudi primeri, ko delavec le del svojega delovnega časa opravlja doma, preostali čas pa na sedežu delodajalca. Gre torej za hitro se spreminjajoče pravno področje, kjer so spremembe nujne, če želi zakonodajalec slediti trendom in nadaljnjemu razvoju tega instituta.
Ključne besede: delo na domu, fleksibilnost, atipična pogodba o zaposlitvi, kraj opravljanja dela, e-delo
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 493; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (688,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici