Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo.
Ključne besede: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili generacijo Z, njene dejavnike zaposlitve ter pogled na delo na daljavo in v kolikšni meri ceni svobodo, ki jo prinašajo sodobne oblike dela. Spoznali smo oblike dela na daljavo, kriterije za uspešno opravljanje dela ter prednosti in slabosti, ki jih ta oblika dela predstavlja zaposlenim. Da pa delo poteka nemoteno, mora posameznik razviti določene kompetence. Skozi literaturo smo ugotovili, da so te kompetence komunikacijske in digitalne, vodstvene in organizacijske ter kompetence ohranjanja ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter kompetence upravljanja s človeškimi viri. Digitalne kompetence omogočajo uporabo potrebnih orodij, medtem ko organizacijske kompetence pomagajo pri upravljanju časa in nalog. Pomembno je tudi vzdrževati ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem, da se prepreči izgorelost, medtem ko kompetence upravljanja s človeškimi viri omogočajo ohranjanje motivacije in podpore zaposlenim na daljavo. Prisotnost navedenih kompetenc smo v magistrski nalogi preverjali pri generaciji Z. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o delu na daljavo ter kompetencah generacije Z. Uporabili smo programa Excel in SPSS, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez. Uporabili smo statistično metodo t-test dveh neodvisnih spremenljivk, Pearsonov koeficient korelacije ter Friedmanov test. Spoznali smo, da ima generacija Z od vseh šestih kompetenc najbolje razvite digitalne kompetence. Ugotovili smo tudi, da bolj kot je delovni urnik fleksibilen, manj je ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, hkrati pa, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede pomembnosti dela na daljavo kot dejavnika zaposlitve. Navsezadnje pa smo ugotovili, da pripadniki generacije Z najbolj cenijo fleksibilnost urnika pri delu na daljavo, medtem ko manj cenijo zmanjšanje osebnih stikov pri tej obliki dela. V prihodnosti bodo delodajalci primorani razvijati kompetence, ki so pomembne za delo na daljavo, če bodo to obliko dela želeli ohraniti oziroma še povečati stopnjo fleksibilnosti in svobode na delovnem mestu, ki je prihajajoči generaciji Z še posebej pomembna.
Ključne besede: generacija Z, delo na daljavo, kompetence dela na daljavo
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Management človeških virov je v organizaciji odgovoren za zaposlovanje ljudi, ravnanje z njihovo učinkovitostjo, ugodnostmi in plačami ter za oblikovanje in prenovo kategorizacije zaposlenih. Kot odgovor na vedno bolj zahtevne zaposlene in hitro spreminjajoče se okolje organizacij je management človeških virov bil primoran dodati zraven tradicionalnih funkcij še nekaj sodobnih funkcij kot so upoštevanje enakosti in raznolikosti, nudenje družinskih programov zaposlenim in medkulturno usposabljanje. Tudi vedno večja ozaveščenost organizacij za okolje je v zadnjih letih močno vplivala na razvoj več različnih vrst managementa človeških virov. To so zeleni management človeških virov, trajnostni management človeških virov in elektronski management človeških virov ali e-HRM. Z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij je nastala nova oblika dela, ki se imenuje delo na daljavo. Večina organizacij se je prvič srečala s delom na daljavo v zadnjih nekaj letih, vendar so podobni načini dela obstajali že v preteklosti. Način dela na daljavo je spodbudil spremembe v posameznikovem delovnem življenju na katerega so vplivali številni dejavniki, kot so demografske spremembe delovne sile, razvoj IKT v povezavi z zmanjšanjem povezanih stroškov in večjo razpoložljivostjo, želje zaposlenih po zunanjem izvajanju dejavnosti, spremembe v vrstah zaposlitve, zniževanje števila delovnih mest, ki so na voljo, čas, potreben za vožnjo na delo in posledično onesnaževanje okolja, vprašanja usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, gospodarski pritiski v poslovnem okolju, nepredvidljive spremembe, ki so posledice svetovne konkurence. Organizacije morajo zato skrbno načrtovati in prilagajati svoje pristope, da izkoristijo prednosti dela na daljavo, hkrati pa minimizirajo njegove slabosti. Pravilno ravnovesje in podpora zaposlenim sta ključna za uspešno implementacijo dela na daljavo in doseganje dolgoročne uspešnosti. . Eno izmed teh podjetij je tudi podjetje X, v katerem smo raziskali njihovo urejenost človeških virov in management le teh. Raziskali smo tudi, kakšen vpliv je imela doba dela na daljavo in vgradnja načina dela na daljavo v poslovanje na management človeških virov kot ga v podjetju X poznajo danes. Raziskavo smo si razdelili na dva dela. Prvi del je bil sestavljen iz vprašanj o splošnih podatkih podjetja X, do katerih nismo mogli javno dostopati. Drugi del intervjuja, ki so ga sestavljala strokovna vprašanja, smo razdelili na več področij.
Ključne besede: management človeških virov, delo na daljavo, prednosti, slabosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: Usklajenost informacijske in poslovne strategije je ključnega pomena za uspeh sodobnih podjetij. Množica raziskav ugotavlja, da so lahko celo najboljše strategije neuspešne zaradi pomanjkanja usklajenosti med IT in poslovnimi cilji. Ta problem usklajenosti se kaže kot ena izmed največjih težav med IT strokovnjaki in poslovnimi vodji. V podjetjih morajo vse organizacijske enote sodelovati in podpirati skupne cilje. IT oddelek je ključnega pomena pri tem, saj ponuja storitve in izdelke, ki so nujni za optimizacijo delovanja podjetja. Da bi dosegli usklajenost, je potrebno zagotoviti, da je prisotna na vseh nivojih organizacije, od organizacijskega do individualnega. Za objektivno obravnavo usklajenosti pa je ključno razviti metode in orodja za merjenje stopnje usklajenosti, kar je še vedno predmet raziskav na področju managerskih informacijskih sistemov. Raziskave s področja usklajevanja poslovne in IT strategije (BITA) poudarjajo praktično vrednost usklajevanja obeh strategij, saj prinašajo direktni vpliv na delovanje podjetja. Zgodnejše raziskave so se osredotočale na primerjavo poslovnega načrta in IT načrta, druge so se osredotočale na povezavo med poslovno strategijo in strategijo IT, nato prileganje poslovnih potreb in prioritet informacijskih sistemov IT. Digitalne tehnologije revolucionarno spreminjajo merjenje in upravljanje okoljskih in trajnostnih vidikov poslovanja, vendar optimalno izvajanje in uporaba digitalnih tehnologij, ki podpirajo trajnost podjetij, ostaja izziv. Izhodišče naše raziskave je bilo je bilo raziskati različne vidike BITA ter načine merjenja nivoja zrelosti usklajevanja v katerem se nahaja podjetje. Zanimalo nas je tudi kako BITA vpliva na uspešnost poslovanja organizacije. Glede na obstoječe raziskave BITA smo se osredotočili na manj raziskane dejavnike, kot je vpliv BITA na Korporativno trajnost ter posredne vplive dejavnikov kakovosti IT storitev in delo na daljavo na uspešnost poslovanja organizacije. Z področjem BITA so povezane različne tematike med katerimi lahko izpostavimo strateške informacijske sisteme, ki so informacijski sistemi, ki podpirajo ali oblikujejo konkurenčno strategijo organizacije in so ključne za uspešno poslovanje organizacij. Uspešnost uvedbe in uporabe navedenih sistemov je hkrati tesno povezana z zrelostjo BITA podjetja. Obravnavana tema doktorske disertacije bo prispevala k večjemu razumevanju pomena BITA in stopnje zrelosti v podjetjih in kako BITA vpliva neposredno in posredno (preko kakovosti IT storitev in dela na daljavo) na uspešnost podjetja. Poleg navedenega ta raziskava prispeva k razumevanju pomena BITA in IT storitev pri uvajanju korporativne trajnosti in trajnostnih iniciativ. Pričakujemo, da bo naša raziskava omogočila da bodo podjetja lažje uskladila IT storitve z poslovanjem in se osredotočila na ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. V primeru, da se za podjetje naredi raziskava primera pa lahko podjetje poleg navedenega pridobi vpogled v pomembnost posameznih dejavnikov in se osredotoči na njih z namenom optimiranja ter usklajevanja IT in poslovnih procesov podjetja.
Ključne besede: usklajenost informacijske strategije s poslovno strategijo (BITA), kakovost IT storitev, delo na daljavo, korporativna trajnost, modeliranje strukturnih enačb (SEM), delni najmanjši kvadrati (PLS).
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 91
Celotno besedilo (9,50 MB)

Opis: Delo na daljavo pomeni, da posameznik opravlja delo kjerkoli, ločeno od sedeža podjetja. Pomembno je, da zna ločiti službeno življenje od privatnega in ima organiziran delovni čas, postavljene prioritete ter da veliko komunicira z ostalimi sodelavci. Cilj naloge je natančno analizirati samo organizacijo dela na daljavo v našem podjetju, podati morebitne predloge, ki jih bomo zasledili v predlagani literaturi, ter podati smernice za dobro organizacijo dela na daljavo. Pri rezultatih smo ugotovili, da je bilo delo na daljavo za zaposlene dobro organizirano, prav tako je komunikacija med zaposlenimi in nadrejenimi potekala dobro. Zaposleni so kot prednosti dela na daljavo navedli fleksibilnost delovnega časa, vožnjo, čas, mir. Hkrati pa so še izpostavili slabosti dela na daljavo, in sicer, da ni določenega urnika za delo, ni direktnega stika s sodelavci ter druženja.
Ključne besede: delo na daljavo, zadovoljstvo, komunikacija, farmacevtsko podjetje
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 383; Prenosov: 24
Celotno besedilo (707,38 KB)