Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Ključne besede: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 55
Celotno besedilo (766,89 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1106; Prenosov: 112
Celotno besedilo (730,77 KB)

Opis: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2018; Ogledov: 3825; Prenosov: 652
Celotno besedilo (1017,45 KB)

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 3712; Prenosov: 469
Celotno besedilo (3,56 MB)

Opis: Delovnopravna zakonodaja se redno spreminja, zato jo je potrebno spremljati. Obravnavana tema vključuje trenutno veljavne predpise na področju delovnih razmerij in del na podlagi pogodb civilnega prava. V tem delu obravnavamo aktivnosti, ki potekajo pred sklenitvijo pogodb za plačano delo, potek sklepanja pogodb, pogodbe za plačano delo, ki so trenutno na voljo v Sloveniji ter prenehanje teh pogodb. Opredeljujemo stranke pogodb, vsebino in obliko pogodb, obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za sklenitev pogodb o zaposlitvi je potrebno izvesti predpisane aktivnosti, ki so določene z Zakonom o delovnih razmerjih-1. Ob izbiri primernega kandidata za opravljanje plačanega dela sledi izbira primerne pogodbe dela in sklep pogodbe, ki se navadno začne s pogajanji strank pogodbe, sledi sestava ponudbe pogodbe, ki ima določen rok veljavnosti in na koncu sklep pogodbe o delu, če se obe stranki strinjata. Pogodbe o zaposlitvi se praviloma sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vendar Zakon o delovnim razmerjih-1 navaja še izjeme: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnikom, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci. Na ravni dejavnosti se sklepajo kolektivne pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe za delo na podlagi civilnega prava, temeljijo predvsem na določbah Obligacijskega zakonika. Omogočajo delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev ter študentov in dijakov, osebnega dopolnilnega dela, samozaposlovanja, kmetijskega gospodarjenja in mrežnega marketinga. Nepoznavanje in nespoštovanje zakonov in predpisov dela lahko vodi do dela na črno, ki je prepovedano. Nedoločenost zakonskih predpisov pogodb dela na podlagi civilnega prava vodi v prekarnost dela.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, civilno pravo, pogodbe za delo, delo na črno, plačano delo, kolektivna pogodba
Objavljeno v DKUM: 07.03.2016; Ogledov: 2347; Prenosov: 272
Celotno besedilo (1,40 MB)