| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1341
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 0

2.
Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - fizika
Borut Krajnc, Marko Žigart, Marjeta Capl, Vladimir Grubelnik, Marko Marhl, 2021

Opis: Navodila laboratorijskega dela pri predmetu Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti – fizika je plod večletnega soustvarjanja in dograjevanja naravoslovnih vsebin različnih avtorjev. Glavni namen je ponuditi strnjeno in pregledno gradivo s področja fizikalnih laboratorijskih vaj za študentke in študente Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Gradivo je razdeljeno na 13 vsebinskih enot, ki pokrivajo vsa pomembna fizikalna področja od merjenj do astronomije. Vsaka enota je razčlenjena z navodili za izvedbo številnih fizikalnih poskusov, ki so neposredno uporabni pri naravoslovnih vsebinah na razredni stopnji v osnovni šoli. Izbrani so tisti poskusi, ki so poučni in zanimivi, hkrati pa izvedljivi z osnovnošolsko eksperimentalno opremo.
Ključne besede: naravoslovje, znanost, fizika, razredni pouk, laboratorijske vaje, eksperimentalno delo
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 4
URL Povezava na datoteko

3.
Vpliv usklajevanja delovnega in družinskega življenja na zavzetost zaposlenih pri delu
Jasmina Žnidaršič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

4.
Odnosi med prebivalci in policijo v ruralnem okolju
Barbara Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom. V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
Plačna neenakost med spoloma
Tanja Plevčak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravne vidike problematike plačne neenakosti med spoloma s poudarkom na zakonski ureditvi načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, njegovem uresničevanju v praksi ter nekaterih posledicah, ki jih s seboj prinese pomanjkljivo izvrševanje oziroma neizvrševanje načela. Plačna enakost moških in žensk je ena od temeljnih vrednot in ciljev tako na evropski kot mednarodni ravni. Kljub številnim zakonodajnim aktom, ki na evropski, mednarodni ter nacionalni ravni določajo enakost spolov ter konkretneje – plačno enakost, se v Evropski uniji še vedno spopadamo z relativno visoko plačno vrzeljo med spoloma. Na ravni Evropske unije se kot kazalnik plačne vrzeli uporablja neprilagojena plačna vrzel (angl. Unadjusted Gender Pay Gap), ki predstavlja harmoniziran kazalnik razlik v plačah med spoloma in je podana z razliko med povprečno bruto urno postavko zaposlenih moških in žensk kot delež od povprečne bruto urne postavke zaposlenih moških. Neprilagojena plačna vrzel pomeni, da ni prilagojena v skladu z nacionalnimi razlikami v zvezi z merljivimi individualnimi značilnostmi moških in žensk, ki bi utegnile pojasniti del plačne razlike, zato prikazuje splošno stanje neenakosti moških in žensk na trgu dela. Takšne značilnosti se med drugim nanašajo na tradicijo v izbiri izobrazbe ter karierne odločitve moških in žensk, neravnovesje med spoloma pri delitvi družinskih obveznosti, sposobnost pogajanja in visoke feminiziranosti del s krajšim delovnim časom. Po drugi strani pa prilagojena plačna vrzel kljub temu ne pojasni dobršnega dela plačne razlike med spoloma, kar je domnevno rezultat čiste plačne diskriminacije. Problematika plačne neenakosti velja za kompleksno področje, obstoj katerega tvori množica dejavnikov, kot so spolni stereotipi in poklicna segregacija, slabše vrednotenje dela žensk, slabi pogoji za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ekonomske krize, nepreglednost plačnih sistemov ter nenazadnje plačna diskriminacija oziroma nezadostno izvrševanje načela enakega plačila v praksi. V tem pogledu gre za širši pojem od koncepta enakega plačila za enako in enakovredno delo, neizvajanje katerega predstavlja zgolj enega od dejavnikov za pojav te problematike. Evropska komisija se skladno s svojimi pristojnostmi in sprejetjem številnih dokumentov že vrsto let zavzema za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma. S svojimi priporočili, strategijami in smernicami usmerja države članice pri pravilni uveljavitvi in uporabi že obstoječih pravil, ki se nanašajo na plačno enakost med spoloma. Prav tako je Sodišče Evropske unije skozi vrsto sodnih odločb pojasnjevalo obseg in omejitve uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Kljub temu se plačna neenakost med spoloma zmanjšuje počasi, ponekod stagnira ali pa se še povečuje. Mednarodna organizacija dela celo ocenjuje, da bomo s trenutnim pristopom zmanjševanja plačne vrzeli popolno plačno enakost med spoloma dosegli šele v roku 70 let. Slovenija se uvršča med države članice Evropske unije z najmanjšo plačno vrzeljo, vendar je zaskrbljujoče to, da ravno v Sloveniji plačna vrzel narašča najhitreje. Načelo enakega plačila je sicer izrecno urejeno v delovnopravni zakonodaji, natančneje v 133. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki je v tesni povezavi s 6. členom, v okviru katerega je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi katerekoli osebne okoliščine, torej tudi spola in glede vseh aspektov zaposlitve, vključno s plačo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja. Problematika plačne vrzeli pa se stopnjuje v tretjem življenjskem obdobju v obliki še večje pokojninske vrzeli, stopnja tveganja revščine starejših žensk pa je v Sloveniji med večjimi v Evropski uniji.
Ključne besede: Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, plačna diskriminacija, neprilagojena plačna vrzel, pokojninska vrzel, učinek steklenega stropa
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Izzivi kadrovskega managementa v XXI. stoletju
Marko Ferjan, Iztok Podbregar, Antonia Novak, Polona Šprajc, Eva Jereb, Vesna Novak, Marko Urh, 2021, znanstvena monografija

Opis: Marko Ferjan obravnava fenomene: zadovoljstva pri delu, organizacijske klima in zavzetosti. Koncept zadovoljstva pri delu izhaja iz paradigme organizacijskega vedenja. Konec 20. stoletja se je že zdelo, da v teoriji in praksi kadrovskega managementa koncept zadovoljstva ni več aktualen. Vendar v zadnjem obdobju merjenje zadovoljstva v povezavi z merjenjem zavzetosti spet postaja aktualno. Marsikatera današnja anketa zadovoljstva pa ne upošteva spoznanj znanosti, ni pa zanemarljivo, da je pri uporabi anket o zadovoljstvu vačsih prihajalo tudi do zlorab. Zato se je avtor odločil za ponovno obravnavo te teme. Iztok Podbregar, Antonia Novak in Polona Šprajc obravnavajo prepoznavanje, spodbujanje in vključevanje raznolikosti talentov. Eva Jereb v prispevku poda značilnosti trenutno najbolj zastopanih generacij na delovnih mestih v organizacijah. Vesna Novak obravnava razširjenost prekarnega dela. nameni posledicam prekarnosti. Eva Jereb in Marko Urh se ukvarjata s spremembami in tranzicijo v času krize ter vloga vodstva organizacij pri tem.
Ključne besede: kadrovski management, zavzetost, delo s talenti, pekarno delo, krizni management, medgeneracijsko sodelovanje pri delu
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 11
URL Povezava na datoteko

7.
Vpliv dela od doma na družinsko življenje
Barbara Sečkar, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo od doma postaja kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlitve zaradi napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vedno bolj razširjena oblika dela. Pogosto se omenja tudi kot družini prijazna organizacija, s katero lahko delavci dosežejo večje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Obstajajo pa tudi študije, ki kažejo, da lahko fleksibilnost prej koristi delodajalcu ali organizaciji ne pa tudi družini zaposlenega. Tako obstaja nesoglasje v obstoječih raziskavah o tem, ali delo od doma spodbuja kakovost družinskega življenje ali pa ga ogroža. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del in se osredotoča na preučevanje vpliva, ki ga ima delo od doma na različne sfere družinskega življenja. Naloga temelji na kvalitativnem pristopu, podatki pa so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Izsledki raziskave potrjujejo, da delo od doma prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, saj omogoča več časa z družino, prinaša prednosti za izboljšanje družinskih odnosov, olajša opravljanje gospodinjskih opravil, tako da se jih lahko prilagodi potrebam delavcev ter prispeva k zmanjšanju konflikta med obema domenama. Delo od doma pomembno vpliva tudi na spremembo v količini ur, namenjenih za delo, kar pa je odvisno predvsem od organizacije dela in discipliniranosti delavca. Čeprav delo od doma ne prispeva k enakomernejši porazdelitvi gospodinjskih opravil med spoloma, prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, zato lahko zaključimo, da upravičeno nosi naslov družini prijazna organizacija dela.
Ključne besede: delo od doma, teledelo, delo na daljavo, družina, družinsko življenje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 367; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Spoznavanje dvorca Spodnja Polskava s pedagoškim pristopom Storyline
Leonida Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, različne tipe projektnega dela, njegove značilnosti ter načela in načrtovanje projektnega dela. Vrsta projektnega dela je tudi pedagoški pristop Storyline. Opredelili smo temeljna izhodišča, načela in vlogo vzgojitelja ter opisali vse korake, ki so potrebni za izvedbo. V praktičnem delu smo analizirali izvedbo v skupini otrok starih 4 do 6 let, kjer smo izvedli šest epizod po pedagoškem pristopu Storyline. Rezultati so pokazali, da je bilo za načrtovanje potrebnega precej časa in priprav, kar se je kasneje zelo obrestovalo, saj so bili otroci ves čas aktivni in zelo motivirani za učenje. O izbrani temi so se naučili veliko novega, realizacija načrtov zgradb in figur pa je potekala po pričakovanju. Nekateri zahtevnejši cilji so bili delno doseženi. Pozitivne spremembe v dejavnostih in angažiranost otrok so opazili tudi starši. Diplomsko delo je pomembno, saj predstavlja analizo implementacije pedagoškega pristopa Storyline v slovenskem prostoru, kar je novost, hkrati pa želimo z njim spodbuditi vzgojitelje, da bi obogatili svoje poučevanje z uporabo obravnavanega pristopa.
Ključne besede: projektno delo, pristop Storyline, predšolska vzgoja, didaktika, didaktika družboslovja
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

9.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINE
Staša Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Ključne besede: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici