Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Problem, s katerim se vsak investitor sooča pred investiranjem denarja v neko delnico, je, da ne ve, katera investicija mu bo doprinesla največji dobiček na vložen kapital. V zaključnem delu raziskujemo, ali lahko s pomočjo najpogosteje uporabljenih kazalnikov za vrednotenje delnic predvidimo, katera investicija bo doprinesla največje donose. To smo analizirali tako, da smo primerjali donos dveh različnih portfeljev in industrijskih indeksov znotraj farmacevtskega sektorja v 10 letih investiranja s 5 najpogosteje uporabljenimi kazalniki. Ugotovili smo, da bi lahko s pomočjo teh kazalnikov predvideli, katera investicija bi nam doprinesla največji donos. Investitorjem svetujem, da uporabijo teh pet kazalnikov kot vodilo in pomoč pri izločevanju dobrih potencialnih investicij od slabih. Ne svetujemo, da se za odločitev o investiranju uporabi izključno teh 5 kazalnikov, saj je za dobro analizo investicij treba opraviti bolj podrobno analizo.
Ključne besede: delnica, farmacija, farmacevtsko podjetje, kazalnik, portfelj, vrednotenje delnice.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2024; Ogledov: 270; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih so se svetovni finančni trgi sunkovito razcveteli na področju finančnih produktov, znanih kot izvedeni finančni instrumenti. Glavne vrste izvedenih finančnih instrumentov so nestandardizirane in standardizirane terminske pogodbe ter opcije, s katerimi se trguje na borzah po vsem svetu. V diplomskem delu smo največ pozornosti namenili opcijam in stohastičnim procesom. Različni modeli vrednotenja opcij izhajajo iz slučajnih procesov, imenovanih stohastični procesi. Wienerjev proces ali Brownovo gibanje je zvezni stohastični proces z zvezno slučajno spremenljivko, ki je osnova procesa, s katerim modeliramo gibanje cen delnic (geometrijsko Brownovo gibanje). Je temelj Itôve leme, ključnega procesa za določanje cen izvedenih finančnih instrumentov. Ti procesi so podlaga za razumevanje enačbe za določanje cen opcij, znane kot Black-Scholesova enačba, ki je predstavljala velik preboj v zgodovini ekonomije.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, borza, delnice, stohastični procesi, normalna porazdelitev, Brownovo gibanje, volatilnost, Wienerjev proces, Itôva lema
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,36 MB)

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo problem odločanja po več kriterijih hkrati za izbiro najustreznejše delnice za naložbo. Čedalje več ljudi se odloča za investiranje v delnice, vendar ni nujno, da se investicija izplača. Pomembno je, da opravimo razne finančne analize in določimo kriterije, s pomočjo katerih bomo lažje izbrali najustreznejšo delnico, ki bo zadovoljila naša pričakovanja. V delu diplomskega projekta predpostavljamo, da investitor ni poučen o investiranju v delnice in se ne spozna na finančne analize. Odločal se bo na podlagi treh kriterijev na prvi ravni, to so ugodnosti, tveganje in stroški, ter treh kriterijev na drugi ravni, to so dividendna donosnost, multiplikator čistega dobička in kazalnik donosnosti kapitala. S pomočjo metod odločanja po več kriterijih hkrati in računalniškega programa Web-HIPRE smo dobili najboljšo izbiro glede na naše izbrane kriterije. Glavni cilj naloge je izbrati najustreznejšo delnico za naložbo. Podrobneje predstavimo tudi večkriterijsko odločanje in delnice. Največji pomen v delu diplomskega projekta dajemo večkriterijskemu odločanju. Pristopi odločanja po več kriterijih hkrati so nam v veliko pomoč pri iskanju prave rešitve pri kompleksnih problemih, na podlagi več, konfliktnih kriterijev. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Za pomoč pri reševanju, oziroma za praktično uporabo teh metod, poznamo veliko računalniških programskih oprem, s pomočjo katerih rešujemo probleme večkriterijskega odločanja. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na program za večparametrsko modeliranje Web-HIPRE. Investiranje v delnice je zelo priljubljeno zaradi velikih možnih donosov, vendar je hkrati zelo tvegana naložba in nimamo zagotovila, da se bo naše investiranje obrestovalo, torej, da bomo prejeli kakršen koli donos. V delu diplomskega projekta izbiramo med petimi alternativami in sicer delnico delniške družbe Cinkarna Celje, delnico Intereuropa, delnico Krka, delnico delniške družbe Luka Koper in delnico Petrol. Po uporabi izbranih metod ugotovimo, da je najboljša izbira med vsemi alternativami za investicijo delnica delniške družbe Luka Koper. Vrednosti alternativ, delnic, se pri spreminjanju uteži izbranim kriterijem spreminjajo, vendar to pri manjših spremembah uteži, v obravnavanem primeru, ki bi jih naredil kompetenten odločevalec, ne vpliva na izbiro najboljše alternative.
Ključne besede: Delnice, investicija, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 149
Celotno besedilo (611,48 KB)

Opis: Družba praviloma ne sme pridobivati t. i. lastnih delnic. V slovenskem, kot tudi v nemškem pravu velja načelna prepoved derivativne pridobitve lastnih delnic, ki izhaja iz dveh načel, in sicer iz načela prepovedi vračila vložkov in iz načela, da družba ne more postati sama svoj delničar. Lastne delnice ne dajejo družbi nobenih pravic. V kolikor bi delniška družba izvrševala pravice iz lastnih delnic, bi s tem kršila osnovna načela delniške družbe. Zato velja, da vse članske pravice iz pridobljenih lastnih delnic mirujejo. To velja za vse lastne delnice, tiste ki jih je družba pridobila zakonito ali nezakonito oziroma originalno ali derivativno. Kljub temu, pa lahko družba razpolaga s članskimi pravicami, ki izhajajo iz lastnih delnic, in sicer jih družba lahko zastavi, proda ali da v uživanje. ZGD-1 prepoveduje pridobivanje lastnih delnic s pomočjo tretje osebe. Enaka prepoved, kot je določena za tretje osebe, je določena tudi za odvisno družbo in za družbo v večinski lasti. Tretja oseba lahko v skladu z ZGD-1 pridobiva delnice družbe za račun družbe le v obsegu in pod pogoji, ki veljajo za delniško družbo samo. Z novelirano ureditvijo Zakona o gospodarskih družbah se je izenačila ureditev tudi po originalnem nemškem vzoru v Aktiengesetzu. Tako ZGD-1, kot tudi AktG pa sta usklajena z določbami Druge kapitalske direktive, ki so zajete v danes veljavni Direktivi 2017/1132, v zvezi s pridobitvijo lastnih delnic. Kljub temu, da je ZGD-1 sledil ureditvi v AktG pa prihaja do pomembnih razlik v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic družbe. V zvezi s pridobivanjem lastnih delnic prihaja do razlik pri lastnih delnicah, ki so ponujene v odkup delavcem in pri zagotovitvi ustrezne odpravnine delavcem. Če je pri navedenih izjemah nemško pravo širše, pa je pri izjemi pridobivanja lastnih delnic preko nakupne komisije bolj specifično kot slovensko pravo. Pri odsvajanju lastnih delnic pa sta si primerjani ureditvi precej enotni. Tako nemško, kot tudi slovensko pravo pa vsebujeta določbe, s katerimi se poskuša preprečiti kršitve v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic. Do pomembnih razlik prihaja predvsem pri uveljavljanju družbeniške tožbe in odškodninskega zahtevka.
Ključne besede: lastne delnice, pridobivanje lastnih delnic prek tretjih, družbeniška tožba, 251. in 247. člen ZGD-1, §71a AktG in §71d AktG.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1297; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali odziv trga na objave podjetij povezane s tehnologijo veriženja blokov. V preteklem letu so razna podjetja na dan take objave dosegla tudi več kot 100% donose zato nas je zanimalo, ali to drži to za podjetja v finančnem sektorju. V sklopu dela smo raziskovali izključno podjetja v finančnem sektorju, saj bi naj tehnologija veriženja blokov na ta sektor imela največji potencialni vpliv. Preučili smo delovanje te tehnologije in navedli trenutne primere uporabe ter njeno potencialno uporabno vrednost. Pred analizo gibanja delnic smo izvedli pregled literature, da ugotovimo katera so področja uporabe tehnologije v finančnem sektorju ter katere ovire še stojijo na poti do razširjene uporabe te tehnologije. Pregledali smo več kot 800 podjetij, ki so člani šestih različnih skupin, konzorcijev ali pa so partnerji s podjetji, ki se ukvarjajo s tehnologijo veriženja blokov. Po natančnem pregledu in izključevanju glede na kriterije smo dobili končno število 85ih podjetij. Za 81 od teh podjetij smo uspeli poiskati relevantne objave o povezavi s to tehnologijo; te objave so se nanašale bodisi na nova partnerstva, produkte, storitve ali pa načine uporabe. Za vsako podjetje smo prav tako poiskali primeren indeks za uporabo v kasnejšem delu analize. Prav tako smo za vse indekse in podjetja (delnice) pridobili pretekle podatke. Za preverjanje hipotez smo uporabili metodo študije dogodka (angl. Event Study). Z uporabo podatkov o delnicah in indeksih smo izračunali smo kumulativni abnormalni donos (angl. Cumulative Abnormal Return ali CAR). Obravnavali smo različno dolga obdobja pred in po dnevu objave, da bi lahko lažje analizirali in opredelili njen vpliv. Podatke smo obdelali s statističnimi metodami. Iz rezultatov analize smo ugotovili, da takojšnjega odziva trga na dan objave ni mogoče zaznati oz. je zanemarljiv. Potrdili smo pa lahko tri hipoteze. Zakasneli odziv smo zaznali pri obdobju [1,7] (v obdobju sedmih dni začenši z dnevom po objavi) v katerem je bil donos statistično značilen kar pomeni, da se trg na objave odziva vendar z zakasnitvijo. Povprečni CAR je v tem obdobju znašal 1,08 %. Pred začetkom analize smo predpostavljali, da bodo na donose vplivali tudi faktorji kot so pripadnost skupini panog, regija, kategorija tržne kapitalizacije, članstvo v skupinah in leto objave. Ugotovili smo, da to drži za pripadnost skupini panog in leto objave. Med obravnavanimi podjetji so najvišje donose dosegale banke (imele so najvišji povprečni CAR med obravnavanimi skupinami). Prav tako smo ugotovili, da so v povprečju najvišje abnormalne donose dosegala podjetja, ki so svojo povezanost s tehnologijo veriženja blokov objavila leta 2016.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, finančni sektor, objave, DLT, delnice
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1246; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,16 MB)