| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODLOČITVENI MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI SODNEGA ZAPISNIKARJA
Matjaž Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji besedi sodstvo ali sodišče predstavljata sinonim za sodne zaostanke, neučinkovitost in politično obračunavanje. Ker sem tudi sam zaposlen na Okrožnem sodišču v Ljubljani, so me predvsem sodni zaostanki spodbudili k pisanju diplomskega dela, v katerem smo vam predstavili odločitveni model za izbor ustreznih kandidatov za delovno mesto sodnega zapisnikarja. Projekt Lukenda oziroma zmanjšanje sodnih zaostankov za svojo realizacijo potrebuje več sodnikov in dodatnega sodnega osebja, med katero spada tudi sodni zapisnikar. V jedru diplomskega dela smo predstavili model za izbiro najboljšega kandidata za sodnega zapisnikarja. V besedilu je izraz napisan v moški slovnični obliki in je uporabljen kot nevtralni za ženske in moške. Pri izbiri smo si pomagali s programom za večparametrsko odločanje DEXi, natančnost dobljenih rezultatov in analizo »kaj-če« pa smo preverili s programom za vrednotenje VREDANA. Model v praksi še ni preizkušen, nam pa bo služil kot dodatna pomoč pri objektivni odločitvi za izbor določenega kandidata. V prvem delu smo najprej predstavili zgodovino sodne funkcije, delitev sodstva v Republiki Sloveniji in delovno okolje Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer deluje sodno osebje. Drugi del predstavlja analizo delovnega mesta z vidika kadrovske službe in sociološko-biološki vidik želje po zaposlitvi v tej organizaciji. V tretjem delu smo konstruirali drevo kriterijev Izbor sodnega zapisnikarja in opravili analizo variant. V zaključku so povzete temeljne ugotovitve diplomske naloge.
Ključne besede: Sodišče, Sodni zapisnikar, Načrtovanje kariere, DEXi, VREDANA, Delitev oblasti, Projekt Lukenda
Objavljeno: 16.08.2011; Ogledov: 2296; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (791,60 KB)

2.
NADZOR PARLAMENTA NAD VLADO V PRAVU IN PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJE
Jasmina Muratović, 2010, diplomsko delo

Opis: Parlamentarni sistem se je izoblikoval na podlagi načela delitve oblasti. Zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti so po tem načelu ločene med seboj, vendar med njimi velja sistem zavor in ravnovesij. Organi državne oblasti se pri svojem delovanju nadzorujejo in hkrati med seboj sodelujejo, cilj tega pa je preprečevanje zlorabe oblasti. V parlamentarnem sistemu je vlada nosilec izvršilne veje oblasti. Vlada je za svoje delo odgovorna parlamentu, od parlamenta pa je odvisen tudi njen obstoj. Razmerje med parlamentom in vlado je zelo pomembno, saj lahko nesoglasja med njima privedejo do zamenjave vlade, prav tako pa tudi do razpustitve parlamenta. Parlament ima na voljo več institutov, ki zagotavljajo nadzorstvo parlamenta nad delom vlade, in sicer poslanska vprašanja, interpelacija ter glasovanje o nezaupnici. V diplomskem delu smo te instrumente vsebinsko predstavili ter prikazali uporabo le-teh v Republiki Sloveniji. Parlamentarni sistem je prisoten v večini evropskih držav, vendar pa ni enoten. Razlike se kažejo v oblikovanju, sestavi in v položaju vlade, ki ga ima do ostalih dveh vej oblasti. Diplomsko delo obravnava proces oblikovanja vlade v parlamentarnem sistemu ter v Republiki Sloveniji, pri tem pa izpostavlja odstopanja naše ureditve od klasičnega parlamentarnega sistema, predvsem glede politične odgovornosti vlade. Oblikovanje vlade v naši ustavni ureditvi v marsičem odstopa od klasičnega parlamentarnega sistema in se v veliki meri zgleduje po posebnostih nemške ureditve. V skladu z nemškim vzorom je bil v našo ureditev prevzet model konstruktivne nezaupnice, s katerim se vzpostavlja sistem, ki naj bi čim bolj okrepil stabilnost vlade. Vendar pa obstaja bistvena razlika med slovenskim in nemškim ustavnim sistemom glede oblikovanja vlade. Na personalno sestavo nemške vlade parlament nima nikakršnega formalnega vpliva, medtem ko ima na personalno sestavo slovenske vlade parlament ključni vpliv, saj le-ta imenuje in razrešuje ministre slovenske vlade. To je tudi eden od razlogov, da bi bile nujne ustavne spremembe, na kar ustavnopravna stroka že dolgo opozarja. V diplomskem delu smo tako predstavili že predlagane spremembe ustave glede oblikovanja vlade v Republiki Sloveniji ter podali svoj predlog ustavnih sprememb.
Ključne besede: ustava, vlada, delitev oblasti, parlament, državni zbor, oblikovanje vlade, poslansko vprašanje, interpelacija, nezaupnica, zaupnica, imenovanje ministrov, ustavne spremembe
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3314; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (672,45 KB)

3.
INSTITUCIONALNI IN FUNKCIONALNI VIDIKI NEODVISNOSTI DRŽAVNEGA TOŽILSTVA
Muharem Čandić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava najpomembnejša vprašanja institucionalne in funkcionalne neodvisnosti Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Njegova glavna funkcija je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, ki ga izvajajo državni tožilci, zato je neodvisnost tega državnega organa pomembna za zagotovitev neodvisnosti sodstva in vzpostavitev pravne države. Umestitev državnega tožilstva v okvir izvršilne veje oblasti je na prvi pogled lahko sporna, vendar je takšna umestitev tudi normalna z vidika razmejevanja vlog državnega tožilca in sodnika v postopku. Nikakor pa takšna umestitev državnega tožilstva ne sme pomeniti političnega vpliva na delo državnih tožilcev. Vprašanja, ki so pomembna za delo državnih tožilstev, je pri nas sprva urejal Zakon o državnem tožilstvu iz leta 1994, ki je priznal velik pomen neodvisnosti državnih tožilstev, zato je položaj državnih tožilcev v mnogih pogledih izenačil z položajem sodnikov. Leta 2011 je bil, s ciljem po zagotovitvi večje samostojnosti in učinkovitejše organizacije dela državnega tožilstva, sprejet nov Zakon o državnem tožilstvu, ki prinaša nekatere organizacijske spremembe in posamezne ključne rešitve na področju samostojnosti državnih tožilcev, vendar zakon kljub vzpostavitvi ustreznih mehanizmov ne izpelje v celoti rešitev, za katere je dana podlaga, zaradi česar zakon v posameznih delih zaradi nepopolnih rešitev deluje nekonsistentno, hkrati pa na nekaterih mestih še vedno dopušča možnost, da pride do nedopustnih posegov politike v delo državnih tožilcev.
Ključne besede: Državno tožilstvo, pravna država, delitev oblasti, pravosodje, hierarhična organizacija, funkcija pregona, politika pregona
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1088; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (504,62 KB)

4.
Razmerje med državnim zborom in vlado v Republiki Sloveniji
Andreja Holobar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo obravnavano razmerje med državnim zborom in vlado Republike Slovenije. Državni zbor v Republiki Sloveniji predstavlja nosilca zakonodajne oblasti, vlada Republike Slovenije pa je eden izmed nosilcev izvršne oblasti. Na podlagi delitve oblasti, ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, naj bi bili omenjeni veji oblasti ločeni, njuno razmerje pa uravnavajo mehanizmi ravnovesij in zavor, ki so prav tako opredeljeni v Ustavi. Uporabljeni mehanizmi naj bi zagotavljali stabilnost političnega sistema in preprečevali preveliko koncentracijo moči v enem političnem organu ter zlorabo te moči. Statistična in partikularna obravnava podatkov o uporabi teh mehanizmov je pokazala nizko uspešnost uporabe mehanizmov. Mehanizmi so se poleg osnovnega namena nadzora uporabljali tudi za promocijo političnih strank, pridobivanje političnega vpliva in merjenje moči med političnimi strankami in njihovimi predstavniki. V bistvu se mehanizmi ravnovesij in zavor uporabljajo za dokazovanje in pridobivanje politične moči, ravno nasprotno prvotnemu namenu. Vseeno v večini mandatov mehanizmi niso ogrozili stabilnosti političnega sistema.
Ključne besede: državni zbor, vlada RS, delitev oblasti, politične stranke, Ustava RS
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 387; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (973,71 KB)

5.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici