1. PRIMERJAVA MED OBDAVČITVIJO DRUŽBENIKA V KOMANDITNI DRUŽBI IN OBDAVČITVIJO DRUŽBENIKA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEMAnja Hujs, 2015, diplomsko delo Opis: Obdavčitvam se ne moremo izogniti, zato se danes z njimi srečujemo skoraj že na vsakem koraku. Gospodarske družbe niso izjema, kar pomeni, da ima vsak družbenik v družbi tudi davčne obveznosti. V našem primeru smo osredotočeni zgolj na obdavčitev družbenikov v komanditni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, in to predvsem na nastanek davčne obveznosti pri razdelitvi oziroma izplačilu (bilančnega) dobička, ki sta ga družbi ustvarili.
Delitev dobička v obeh družbah in primerjanih državah (Sloveniji in Hrvaški) predstavlja osnovno izhodišče za obdavčevanje družbenikov ter je za posamezno primerjano družbo zakonsko določena, prav tako tudi stopnje obdavčitve, ki se upoštevajo ob določeni davčni osnovi.
V Sloveniji je bila sporna obdavčitev dobička družbenikov osebnih družb, ker je bil obdavčen že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, še preden je prišlo do dejanskega izplačila. Problematiko je z ukinitvijo spornih določb rešilo Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Tudi na Hrvaškem zasledimo problematiko glede obdavčitve dobička. V nekaterih obdobjih je bila zakonsko določena, v nekaterih pa obdavčitve dobička, kar se tiče izplačila dividend oziroma udeležbe v dobičku, ni bilo. Ponovno uvajanje zakona o obdavčitvi dividend/udeležbe pri dobičku je pomenilo, da bi se obdavčevale dividende/udeležba pri dobičku za nazaj tudi za leta, ko za obdavčitev ni bilo zakonske podlage, kar je privedlo do neenakosti pri obdavčevanju družbenikov. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je na pobudo Hrvatske udruge poslodavaca nejasnosti rešilo z ukinitvijo zakonskih določb, ki so povzročale neenakost obdavčitve, in s tem odpravilo obdavčitev za nazaj.
Problem, ki smo ga izpostavili v primerjanih državah, ni bil enak, čeprav se je nanašal na isto področje izplačila dobička (dividend).V Sloveniji je bila sporna obdavčitev pripisa dobička, na Hrvaškem pa uvedba ponovne obdavčitve, ki je nalagala obdavčevanje izplačila dobička za nazaj, torej za obdobja, ko za to ni bilo zakonske podlage.
Iz tega izhaja, da je bil problem v obeh državah rešen ustrezno glede na okoliščine in je s tem doprinesel k pravičnejši obdavčitvi dobička družbenikov.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, družbeniki, obdavčitev, dividende, skupščina, delitev dobička
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (972,04 KB) |
2. Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov glede skupnega premoženja v stečajnem postopku : magistrsko deloMaja Remic, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.
Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Ključne besede: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. Postopek za delitev skupnega premoženja v zapuščinskem in pravdnem postopku : diplomsko deloKarmen Preložnik, 2020, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu sem analizirala procesne probleme, ki nastanejo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v nepravdnem kot v pravdnem postopku. Namreč, sam sodni postopek delitve skupnega premoženja se praviloma začne na nepravdnem sodišču, ki bo o delitvi skupnega premoženja odločalo le, če med zakoncema oz. udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Če pa med zakoncema ne bo dogovora o višini deležev na skupnem premoženju in bo podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev, bo nepravdno sodišče postopek prekinilo ter stranki napotilo na pravdo. Največ pozornosti sem namenila težavam pri povezavi med različnimi vrstami postopka. Sodna praksa že več desetletij pragmatično dopušča tudi neposredno vložitev tožbe za delitev skupnega premoženja. Bivša zakonca praviloma ne zahtevata delitve skupnega premoženja najprej v nepravdnem postopku, ampak kar v pravdnem postopku. Sodna praksa tudi šteje, da so z določitvijo deležev na skupnem premoženju že določeni tudi solastninski deleži na vseh stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Sodišča tudi dovoljujejo, da udeleženci že v pravdnih postopkih z zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnih listin in zahtevki za izplačilo protivrednosti solastninskega deleža na posameznih stvareh dosežejo fizično delitev iz skupnega premoženja.
Takšna sodna praksa je bolj ali manj tudi v zapuščinskih postopkih. Najprej ugotovijo obseg dediščine, nato ugotovijo dedni delež vsakega od dedičev, potem pa brez zapisa sporazuma dedičev o delitvi dediščine sodišča odredijo vpis solastninske pravice v višini dednega deleža za vsakega od dedičev na vsaki od nepremičnin, ki spadajo v zapuščino.
Zaključno delo je tako podalo odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja.
Novi Družinski zakonik je po mojem mnenju glede delitve skupnega premoženja nadgradil pravno ureditev v delu, ki se nanaša na 75. člen, kjer je določeno, da se premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja in tako odstopa od 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, ko se je premoženje razdelilo po pravilih, ki veljajo za skupno lastnino.
Ključne besede: skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, pravdni postopek, nepravdni postopek, zapuščinski postopek
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 2917; Prenosov: 401
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Stiskanje črno- belih slik z algoritmi delitve prostora : diplomsko deloSatja Lipuš, 2019, diplomsko delo Opis: Stiskanje je proces zmanjševanja podatkov v pomnilniškem prostoru.
V diplomskem delu predstavimo metodo stiskanja črno-belih slik z uporabo algoritmov, ki delijo prostor. Omejili smo se na sledeče tri metode deljenja prostora:
enakomerna mreža, štiriško drevo in Kd drevo. Enakomerna mreža temelji na
matematičnem modelu enakomerne kartezične mreže. Medtem, ko štiriško drevo
rekurzivno deli prostor v štiri podprostore v obliki štiriškega podatkovnega drevesa, katerega vozlišča prestavljajo nadaljnjo delitev v globino. Kd drevo deli prostor v binarno drevo glede na mediano vrednosti, pri čemer vsako nadaljno rekuzijo izmenjuje dimenzijo delitve. Imenovani algoritmi predstavljajo obliko izgubnega stiskanja z različno učinkovitostjo. V diplomskem delu smo primerjali izgubo podatkov pri stiskanju poljubnih slik s predstavljenimi algoritmi in le to kvantitativno ocenili z uporabo metode povrečne kvadratne napake in strukturne podobnosti. Pri rezultatih smo ugotovili, da je pri delitvi prostora optimalna izbira štiriško drevo.
Ključne besede: stiskanje, razširjanje, črno-bele slike, delitev prostora, podatkovna
drevesa.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1244; Prenosov: 151
Celotno besedilo (697,79 KB) |
5. Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razreduTea Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu smo želeli pridobiti informacije o učinkovitosti i-učbenika pri uresničevanju izobraževalnih ciljev matematike v 9. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se seznanili z IKT in e-gradivi ter nekaterimi dostopnimi evalvacijami e-gradiv. Posebej so nas zanimali: osnovnošolska matematika skozi e-vsebine in e-storitve ter njeno poučevanje in učenje s pomočjo i-učbenikov in apletov. V empiričnem delu smo podrobno opisali pedagoški eksperiment, v katerega so bili vključeni učenci treh oddelkov 9. razreda ene od osnovnih šol v Mariboru. Kontrolna skupina (en oddelek) je bila poučevana s klasičnim tiskanim učbenikom, eksperimentalna skupina (dva oddelka) pa z i-učbenikom. V i-učbeniku smo za namene našega poučevanja preučili temo Razmerje in podobnost, izbrali IKT učno okolje ter določili načine zbiranja in analiziranja podatkov. Zanimal nas je vpliv i-učbenika na boljše oz. slabše učence in razvoj proporcionalnega sklepanja učencev. Ugotovili smo, da so učenci eksperimentalne skupine v finalnem preizkusu znanja dosegli nekoliko višji rezultat kot učenci kontrolne skupine. I-učbenik je pri obravnavi učne teme Razmerje in podobnost pozitivno vplival na učence, slabše od povprečja (z ocenama 1 in 2) in boljše od povprečja (z ocenama 4 in 5). Na proporcionalno sklepanje pa je uporaba i-učbenika le delno vplivala.
Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-gradiva, delitev e-učbenikov, i-učbenik, aplet, evalvacija i-učbenika, matematika, razmerje in podobnost, proporcionalno sklepanje
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1290; Prenosov: 173
Celotno besedilo (3,69 MB) |
6. Sodna delitev solastnine (primerjalni vidik z avstrijskim in hrvaškim pravnim redom)Majda Karajković, 2018, magistrsko delo Opis: Solastnina, kot ena izmed osnovnih oblik lastninskega razmerja več oseb na isti nerazdeljeni stvari, v sebi pogosto skriva nasprotujoče si interese solastnikov ter predstavlja izvor nesoglasij in sporov (communio est mater rixarum), ne glede na to, ali je nastala na podlagi zakona ali po volji solastnikov. V primerih kadar v solastninski skupnosti ni več mogoče doseči učinkovitega upravljanja stvari, solastniki pa zaradi medsebojnih nesporazumov ne morejo uresničevati svojih interesov ali ustvariti koristi, ki bi jo sicer lahko ali jo pričakujejo od svoje lastnine, ima vsak solastnik zakonsko neodtujljivo in nezastarljivo pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje solastniške skupnosti. Kljub dejstvu, da gre za institut, ki je v našem pravnem prostoru že vrsto let, se sodišča v sodnem delitvenem postopku pogosto soočajo z vprašanji brez enoznačnih in jasnih odgovorov, ki pa privedejo do različnih rešitev. Kompleksnost postopka razdružitve solastninske skupnosti pa se kaže tudi v realizaciji delitve oziroma sklepa o delitvi, kjer se največ težav pojavi prav pri izvršitvi sklepa o civilni delitvi nepremičnine v solastnini, saj sta postopka prostovoljne in prisilne sodne prodaje pomanjkljivo in nekonsistentno pravno urejena ter kot taka neučinkovita za vse udeležence postopka.
Ključne besede: solastnina, prenehanje solastnine, sodna delitev, fizična delitev, civilna delitev, delitev na etažno lastnino, deljivost stavbe, nepravdni postopek za delitev stvari, izvršitev sklepa o delitvi, postopek za cenitev in prodajo stvari, avstrijski in hrvaški pravni red
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1854; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. |
8. Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike SlovenijeSaša Horvat, 2018, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj.
Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti.
Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE
Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1405; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG SOL d.o.o.Sintija Knez, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskovali smo splošne in delovno-specifične (logistične) kompetence v transportnem podjetju Globelink EG Sol d.o.o., saj ima le ta velik pomen v logistični verigi. Zanimalo nas je, katere splošne oziroma logistične kompetence morajo imeti zaposleni za uspešno opravljanje dela v preučevanem logističnem podjetju ter kako so te kompetence za delo pridobili. Pri preučevanju teorije in postavljanju tez smo uporabili metodi deskripcije in kompilacije. Za pridobitev potrebnih podatkov v podjetju smo uporabili metodo anketiranja. Nekateri odgovori na anketnih vprašalnikih so bili podani na pet-stopenjski ocenjevalni lestvici. Z metodo opisne statistike smo nato pridobljene podatke analizirali in jih prikazali s tabelami. Ugotovili smo, da se zaposleni želijo udeleževati dodatnih izobraževanj in da jim podjetje to omogoča, vendar imajo nizko vrednost dejanskih udeležb. Predvidevali smo, da so kompetence v največji meri pridobili neposredno pri delu in ne z izobraževanjem. To smo z raziskavo tudi potrdili. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je najpomembnejša logistična kompetenca v podjetju poznavanje logističnih procesov in ne poznavanje različnih logističnih tehnologij, kot smo predvidevali ter da ima le ta od navedenih kompetenc najmanjši pomen v preučevanem podjetju.
Ključne besede: kompetence, logistika, pridobivanje kompetenc, delitev kompetenc
Objavljeno v DKUM: 24.04.2017; Ogledov: 1700; Prenosov: 281
Celotno besedilo (961,71 KB) |
10. RAZMERJE MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJISvarun Bajec, 2016, diplomsko delo Opis: Razmerja med cerkvijo in državo imajo večstoletna zgodovinska ozadja, saj se je skozi zgodovino cerkev večkrat zbližala a tudi oddaljila od državnih oblasti. Tako sem na primeru Nemčije, ki velja za svetovno velesilo in eno najvplivnejših evropskih držav, v tem diplomskem delu raziskal njen odnos do vere. Ta je zelo specifičen, saj je po eni strani cerkev jasno ločena od države po drugi strani pa je njuno sodelovanje zelo tesno in se prepleta. V nekaterih pogledih se je država že pred 200 leti zavezala k sodelovanju s cerkvijo, ki jo tudi finančno podpira in jim priznava status javnopravnih korporacij. Država omogoča verski pouk v šolah, pobiranje cerkvenega davka, gospodarsko dejavnost cerkve, karitativno in bolnišnično dejavnost ter versko oskrbo v javnih ustanovah. Nemčija nima izoblikovane posebne zakonodaje glede odnosa do cerkve, saj je urejena že na ravni ustave, ki jo dopolnjujejo tudi državno-cerkvene pogodbe in konkordati s svetim sedežem. Cerkev se v Nemčiji v zadnjih letih sooča z množičnimi izstopi kot posledica finančne nepokorščine njenih članov in tudi afer, ki so jih povzročili duhovniki. Ima dve zelo močni krščanski cerkvi, ob katerima kot posledica priseljevanja raste islamska veroizpoved. Nemško javnost sta v zadnjih letih delila tudi dva odmevnejša primera iz ustavnega sodišča v Karlsruhe, enkrat so bili sporni katoliški križi v javnih šola, drugič pa pokrivalo muslimanske učiteljice.
Ključne besede: cerkev in država, delitev, ustava, Nemčija, cerkveni davek, burka, križi v učilnicah
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1805; Prenosov: 134
Celotno besedilo (700,89 KB) |
