| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Organiziranost slovenskega turizma
Marjetka Rangus, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku obravnavamo vprašanje organiziranosti turističnega sistema v luči načrtovanja turizma in upravljanja destinacije. Z vidika teorije vključevanja deležnikov turistično destinacijo razumemo kot kompleksen sistem, znotraj katerega deluje množica različnih akterjev, z raznolikimi interesi, atributi in močjo, ki za učinkovito delovanje destinacije usklajujejo svoje interese in se pogajajo za končne dogovore. Kompleksnost turističnega sistema narekuje sistemsko organiziranost na več ravneh, pri čemer je pomembno komunikacijo zagotavljati v horizontalni in tudi v vertikalni smeri. V prispevku pokažemo proces razvoja aktualne organiziranosti celostnega turističnega sistema na ravni destinacije Slovenije skozi strateške odločitve na področju turizma in kritično ovrednotimo trenutno stanje. Na podlagi primerov dobrih praks podamo izhodišča za nadaljnje razmisleke o konsolidaciji organiziranosti slovenskega turističnega sistema.
Ključne besede: turistični sistem, deležniki, turistična destinacija, vključevanje deležnikov, organiziranost turizma
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vodenje in sodelovanje vodilnih destinacij Termalno Panonske Slovenije z njihovimi turističnimi deležniki : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ines Simončič, 2022, diplomsko delo

Opis: Destinacijski management deluje na način strateškega pristopa in razvoja, kjer se na trgu izmenjujeta ponudba, povpraševanje ter odnosi med turisti in turističnimi deležniki. Destinacijski management vključuje promocijo turistične destinacije, ustvarjanje novih blagovnih znamk, uspešno trženje turističnih produktov in storitev, vse to pa z zagotavljanjem pogojev sodelovanja za doseganje skupnih vizij turističnega razvoja, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Pri tem pa je v prvi vrsti osrednjega pomena vprašanje, kakšni vodje vodijo vodilne destinacije, da bodo njihovi deležniki najbolj zadovoljni z vzpostavljenim sodelovanjem. V diplomski nalogi smo se omejili na Panonsko Termalno makro destinacijo in analizirali, v kolikšni meri turistični deležniki prepoznajo t.i. transformacijski tip vodenja pri vodjih vodilnih destinacij, kako so zadovoljni s sodelovanjem in kako je to dvoje povezano. Pri raziskavi smo se osredotočili na tri dimenzije vodenja, in sicer na dimenzijo transformacijskega vodenja idealiziranih vplivov, dimenzijo transformacijskega vodenja idealiziranega vedenja ter dimenzijo transformacijskega vodenja inspiracijske motivacije. S pomočjo analize anketnega vprašalnika smo preverili ali so dimenzije ocene transformacijskega stila vodenja pozitivno povezane z zadovoljstvom s sodelovanjem z vodilno destinacijo. Osrednje ugotovitve zaključnega dela so bile v skladu z našimi hipotezami, čeprav je osrednja omejitev bila velikost vzorca (zgolj 53 med 104 predstavniki turističnih deležnikov je vedelo, kdo so vodje njihovih vodilnih destinacij). Na podlagi rezultatov smo oblikovali predloge izboljšav in smernice za bolj učinkovit odnos med vodilnimi destinacijami in turističnimi deležniki Termalno Panonske Slovenije, prav tako smo izpostavili predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: vodenje, sodelovanje, vodilne destinacije, turistični deležniki, management turističnih organizacij in destinacij
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Integralni model za deležnike v turizmu z logistiko in it-podporo
Nejc Mraz, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu v širšem kontekstu obravnavamo turistični sistem, in sicer njegove deležnike, ponudbo in vlogo informacijskih tehnologij z logistiko. V kritičnem pregledu literature predstavimo razvoj turizma, opredelitve, deležnike, kategorije in jedro turizma – turistično ponudbo. V nadaljevanju predstavimo razmeroma nov koncept Turizma 4.0 in vlogo informacijske podpore in logistike v njem. V osredju Turizma 4.0 je turist in sodelovanje vseh deležnikov, kar pomeni tudi informacijsko in logistično podporo s strani ponudnikov neturističnih storitev. Natančneje predstavimo dnevne utripajoče ponudbe in vlogo logistike in informacijskih tehnologij v delovanju le-teh. Razvijemo integralni model, s katerim predlagamo, kaj in kako izboljšati delovanje dnevnih utripajočih ponudb v luči Turizma 4.0 z informacijsko in logistično podporo. Nenazadnje pa predstavimo odprta vprašanja za razvoj turističnega produkta in dnevnih utripajočih ponudb s sklepnimi mislimi.
Ključne besede: turizem, logistika, informacijske tehnologije, deležniki, hotel, DUP
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Primerjava družbenih odgovornosti med izbranimi slovenskimi, francoskimi in danskimi transportnimi podjetji
Tea Knez, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali tematiko družbene odgovornosti in ugotovili, da se začetki družbeno odgovornega vedenja kažejo že v starodavnih rimskih zakonih. Pri proučevanju tematike smo prišli do spoznanja, da ni enotne definicije družbene odgovornosti, saj si jo vsak avtor razlaga po svoje. Vsem definicijam je skupno prizadevanje za odgovorno družbeno, ekonomsko in okoljsko ravnanje. Teoretično spoznanje smo nato nadgradili z analizo kriterijev družbene odgovornosti v desetih slovenskih, francoskih in danskih transportnih podjetjih. Za vsako izbrano transportno podjetje smo pregledali tudi spletne medije in ugotovili, ali podjetje dejansko posluje družbeno odgovorno. Na osnovi dobljenih ugotovitev smo primerjali, kakšno je dojemanje družbene odgovornosti v posamezni državi. Spoznali smo, da transportna podjetja v Sloveniji, Franciji in na Danskem tej tematiki posvečajo veliko pozornosti. Vsa podjetja se zavedajo pomembnosti družbeno odgovornega vedenja do vseh, ki so neposredno ali posredno vključeni v poslovanje, saj pozitivno vpliva na dobičkonosnost in konkurenčnost podjetij.
Ključne besede: družbena odgovornost, transportna podjetja, ključni deležniki v podjetjih, notranja dimenzija, zunanja dimenzija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

5.
Izzivi trajnostnega razvoja turizma v savinjski statistični regiji : magistrsko delo
Vid Tratnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo skušali ugotoviti zadovoljstvo turističnih ponudnikov z obstoječim delovanjem trajnostne turistične ponudbe v savinjski statistični regiji. Za pridobitev podatkov smo izvedli anketiranje ponudnikov v izbranih občinah v regiji. Cilji naloge so bili opisati trenutno stanje trajnostnega razvoja, analizirati obstoječe ponudbe in oceniti, kateri ukrepi so bili smiselni za implementacijo trajnostne turistične ponudbe v regiji. V raziskavi je bilo treba dokazati smiselnost večje vključitve aktivne ponudbe pri turističnih ponudnikih. Smiselnost je bila dokazana na osnovi pozitivnih odzivov anketirancev v raziskavi o potrebi po takšni ponudbi. Proces raziskave je bil zanesljiv, saj je bil sprva izveden pregled ponudnikov, ki promovirajo trajnostni turizem ali imajo različne oblike trajnostnega turizma vključene v svojo ponudbo. Na podlagi analize rezultatov raziskave je bil osnovan kratkoročni načrt za implementacijo turističnega produkta. Predpostavljamo, da bodo rezultati raziskovanja služili predvsem upravljavcem turistične destinacije pri pripravi trajnostnih turističnih produktov v destinaciji. Na podlagi ugotovitev se bodo torej upravljavci lažje in verodostojneje odločali o snovanju turističnih produktov, ki bi jih nameravali tržiti v okviru predmetne destinacije.
Ključne besede: turistični deležniki, turistična destinacija, Savinjska statistična regija, trajnostni turizem, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2019; Ogledov: 2034; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Ugotavljanje družbene odgovornosti na primeru izbranega podjetja
Tamara Kerčmar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dandanes se od organizacij več ne pričakuje samo to, da so njihovi proizvodi in storitve kakovostni temveč tudi, da je organizacija družbeno odgovorna. Zavedati se morajo, da je ključnega pomena, da v svoje poslovanje prostovoljno vključujejo skrb za družbo in okolje. Organizacije se morajo zavedati, da morajo iti izven okvirjev pričakovanega. S tem ko je določena organizacija družbeno odgovorna dela v svojo korist ter v korist njenih deležnikov. Čeprav se je v Sloveniji koncept družbene odgovornosti razvil dokaj pozno, pa danes težko najdemo organizacijo, ki ne bi bila družbeno odgovorna vsaj do enega od svojih deležnikov. Z družbeno odgovornostjo se je s sprejetjem Lizbonske deklaracije leta 2000 aktivno začela ukvarjati tudi Evropska unija. Cilj magistrske naloge je bil teoretično in praktično proučiti družbeno odgovornost organizacij. Tako smo na primeru izbranega podjetja X proučili dimenzije ter raven družbene odgovornosti. Zaposleni v podjetju so izpolnili anketni vprašalnik v pisni obliki, nato pa smo podatke obdelali s programom SPSS. Predstavili smo tudi podporne institucije, ter aktivnosti na področju družbene odgovornosti v Sloveniji. Dolgoročno bi tako naj družbeno odgovorno ravnanje organizacijam prinašalo korist, saj si s tem organizacija dviga tudi svoj ugled v družbi.
Ključne besede: Družbena odgovornost, modeli družbene odgovornosti, deležniki družbene odgovornosti, ISO 26000, SA8000, podporne institucije
Objavljeno v DKUM: 12.12.2017; Ogledov: 1506; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
DEJAVNIKI USKLAJENOSTI NOTRANJE REVIZIJE S STRATEŠKIMI NAČRTI ORGANIZACIJE
Polona Pergar Guzaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Upoštevajoč spremembe strokovnih pravil in priporočil na področju notranje revizije, ki vse bolj poudarjajo pomembnost povezovanja notranje revizije s sistemi upravljanja tveganj v organizaciji in delovanje notranje revizije na strateškem nivoju, nas je zanimalo, ali ima razvitost posamezne organizacije na področju upravljanja tveganj pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije. Zanimalo nas je tudi, ali usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije pozitivno vpliva na zadostnost virov na področju notranje revizije. Z analizo podatkov, zbranih v raziskavi CBOK, ki jo je v letu 2015 izvedel Mednarodni inštitut notranjih revizorjev (IIA), smo preverili 15 hipotez, vsako za 4 skupine (anketirane notranje revizorje v Sloveniji, anketirane notranje revizije v regiji Srednja in vzhodna Evropa, anketirane notranje revizije v Evropi ter vse anketirane notranje revizorje). Žal rezultati za Slovenijo niso zanesljivi, saj je bil vzorec premajhen. Po opravljeni obdelavi podatkov lahko zaključimo, da imajo aktivnosti organizacije na področju upravljanja tveganj (vsaj na nivoju vseh anketiranih), ki prispevajo k višji razvojni stopnji organizacije na področju upravljanja tveganj, praviloma pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije ter (vsaj v večini primerov) tudi na zadostnost virov, namenjenih notranji reviziji. Četudi vse postavljene hipoteze niso bile potrjene, notranjim revizorjem priporočamo, da vztrajajo pri aktivnostih, ki pospešujejo razvoj upravljanja tveganj v organizaciji, širijo pogled na poslovanje in dolgoročno vizijo delovanja, tako notranje revizije, kot tudi organizacije kot celote. Notranja revizija ni sama sebi namen in za dolgoročen razvoj in obstoj bo morala notranja revizija narediti več. Le izvrstni kadri, trdni odnosi z deležniki in trdo delo bodo notranji reviziji omogočili vlogo, kot je opisana v poslanstvu notranje revizije in načelih.
Ključne besede: Notranja revizija, deležniki, strateški načrti, celovito upravljanje tveganj, vloga notranje revizije, zagotavljanje kvalitete notranje revizije, stopnje zrelosti organizacije na področju upravljanja tveganj.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 1616; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

8.
POVEZANOST MED DRUŽBENO ODGOVORNOSTJO IN MARKETINGOM V PODJETJU PERUTNINA PTUJ D. D.
Mojca Galič, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi spremenjenega, razširjenega načina razmišljanja ljudi, predvsem podjetnikov,DOP danes vse bolj pridobiva na veljavi. Pravilen odnos do različnih skupin deležnikov je ključ do ugleda podjetja.
Ključne besede: družbena odgovornost podjetja, deležniki, marketing, Perutnina Ptuj d. d., ugled podjetja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (834,25 KB)

9.
POVEZAVA MED KAKOVOSTJO PROCESA ODLOČANJA MANAGERJEV TER USPEŠNOSTJO PODJETIJ V SLOVENIJI
Damjan Grušovnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Ključne besede: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 21.01.2016; Ogledov: 1383; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

10.
KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA NA PODROČJU OZAVEŠČANJA OKOLJSKE PROBLEMATIKE
Daša Jurišič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vse bolj zavedamo pomena kakovosti okolja, v katerem bivamo. O okoljski problematiki nas vsakodnevno ozaveščajo mediji, vse več pa je tudi podjetij, ki se ukvarjajo s to problematiko. Osrednji namen te diplomske naloge je raziskati in predstaviti aktualno stanje na področju ozaveščanja o okoljski problematiki. Uvodni predstavitvi teorije sledi oblikovanje splošnega komunikacijskega modela za podjetja, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Predstavljen je tudi pomen medijev, nevladnih organizacij in ostalih deležnikov pri delovanju teh podjetij in ozaveščanju ljudi. V empiričnem delu so predstavljena podjetja iz mariborske regije, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, in rezultati ankete, s katero je bila analizirana stopnja ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. S pomočjo raziskovanja teorije, sodelovanja z omenjenimi podjetji, ankete in številnih pregledanih spletnih virov je na koncu preverjena veljavnost postavljenih hipotez.
Ključne besede: komunikacijska strategija, okoljska problematika, deležniki, ozaveščanje, javni interes
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1462; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici