Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 202
Celotno besedilo (967,36 KB)

Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1945; Prenosov: 138
Celotno besedilo (655,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 μm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 μg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
Ključne besede: PM10, EN 12341, prašni delci, organske spojine, GC/MS.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 2025; Prenosov: 203
Celotno besedilo (5,69 MB)

Opis: Onesnaženost zraka z delci PM10 je vedno večji problem predvsem v mestih in ponekod tudi v njihovi okolici. Trdni delci so onesnaževala, ki zaradi povečanih koncentracij vplivajo na zdravje ljudi. Na območju Celjske kotline so pomembni viri delcev različni industrijski obrati, kurišča, promet, resuspenzija in naravni viri. Na koncentracijo delcev PM10 vpliva tudi meteorologija, ki je v zimskem času neugodna (pogoste temperaturne inverzije). Ker dosedanje raziskave še niso ocenile vpliva suhega zapolnjevanja sadre iz proizvodnje titanovega dioksida na lokaciji Za Travnik na koncentracijo delcev PM10 je bil namen naloge, da se to področje podrobneje razišče in rezultate primerja z rezultati modelnega izračuna pred uvedbo postopka suhega zapolnjevanja. Zato so se v okolici na več lokacijah izvedle meritve koncentracij delcev PM10. Zbrani vzorci so bili analizirani in določena je bila njihova sestava. Podatki so bil obdelani z statističnim modelom faktorske analize, ki temelji na analizi osnovnih komponent PCA (principal component analysis) za določevanje virov. Z ekstrakcijo faktorskega prostora smo pojasnili 68 % (77 %) meritev ter določili vire onesnaževanja, ki najbolj prispevajo k izmerjenim koncentracijam PM10 delcev [2]. Na lokacijah bliže opazovanega območja (vzhodni rob Celjske kotline) je bilo določeno, da je prevladujoči vir industrija jekla in nekovinska industrija, sledi ji promet, resuspenzija in mešani viri kurišča in industrija. Na lokaciji, ki je bila še bolj vzhodno pa so bila določena kot glavni vir kurišča na biomaso, sledijo kurišča na olje in kmetijstvo nato industrijski viri in resuspenzija, soljenje cest in/ali daljinski vpliv morja. Med slednje smo uvrstili tudi vir suhega zapolnjevanja sadre, ki ne vpliva signifikantno na koncentracije delcev PM10. Rezultati pridobljeni z modelnim izračunom so pokazali enake prevladujoče smeri širjenja delcev, napovedane koncentracije delcev iz vira suhega zapolnjevanja so bile bistveno večje od dejansko izmerjenih, zaradi precenjenega indeksa imisije in predpostavke, da do prašenja prihaja nepretrgoma in brez protiprašnih ukrepov, ki se izvajajo pri dejanskem suhem zapolnjevanju [23].
Ključne besede: Kakovost zunanjega zraka · Suho zapolnjevanje sadre · Delci PM10 · PCA analiza
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1726; Prenosov: 205
Celotno besedilo (4,70 MB)

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 3333; Prenosov: 270
Celotno besedilo (5,36 MB)