1. DOLOČITEV MASNEGA PRETOKA EMISIJE PRAŠNIH DELCEV IZ INDUSTRIJSKEGA RAZPRŠENEGA VIRARobert Mihelak, 2011, diplomsko delo Opis: V industrijskih procesih, kjer nastajajo emisije prašnih delcev, ločimo emisije, ki se zajemajo in odvajajo preko filtrov in filtrnih naprav skozi izpuste v okolje in jih uvrščamo med zajete emisije. Ostale emisije prašnih delcev, pri katerih ni možnega zajetja in odvajanja skozi filtre in filtrne naprave, uvrščamo med razpršene in ubežne emisije. Na območju tovarne Talum se odvija več dejavnosti, kjer nastajajo zajete in ubežne ter razpršene emisije prašnih delcev. Namen naloge je bil ovrednotiti skupne emisije in delež razpršenih in ubežnih emisij. Meritve koncentracij prašnih delcev v okolici razpršenega prašnega vira sklopa livarn smo izvajali v času od 25.03.2010 do 23.05.2010, po metodi opisani v standardu EN 15445. Po principu direktne obremenitev izbrane točke v okolici razpršenega vira, z metodo reverzno disperznega modeliranja in metodo linearne regresije smo indirektno določili emisijsko jakost oz. masni pretok emitiranih delcev PM10 iz razpršenega vira onesnaževanja v okolje. Na podlagi izmerjenega masnega pretoka prašnih delcev smo ovrednotili pomen razpršenih in ubežnih emisij ter določili njihov kvantitativni prispevek k skupni emisiji obratov livarn.
Ključne besede: delci PM10, razpršene in ubežne emisije, reverzno disperzno modeliranje, linearna regresija, masni pretok prašnih delcev
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2642; Prenosov: 256
 Celotno besedilo (2,42 MB) |
2. Razvoj metode in določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcevTea Jazbec, 2011, diplomsko delo Opis: Zaradi vedno večjega tehnološkega in industrijskega razvoja, se znižuje kakovost zraka, saj predstavlja človekova aktivnost glavni doprinos škodljivih snovi v atmosfero. Vsebnost onesnaževal v ozračju povzroča negativne trajne vplive na okolje in zdravje ljudi. Atmosferski aerosoli so mešanica trdnih in tekočih delcev suspendiranih v zraku in se razlikujejo po obliki, velikosti in kemijski sestavi. Zaradi težnje po varstvu okolja in varovanju in izboljšanju kakovosti zraka, se izvajajo meritve obremenjenosti zraka s prašnimi delci, ki so lahko primarnega ali sekundarnega izvora. Sekundarni delci nastanejo pri kemijskih reakcijah; za razliko od njih pa se primarni emitirajo neposredno iz izpustov.
Namen diplomskega dela je bil razvoj metode in določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcev. Prah velikosti delca, manjšega od 10 mikrometrov, se obravnava kot fini delec ali delec PM10. Ugotavljali smo raven onesnaženosti zraka v industrijski coni Kidričevo ter opravili študijo morebitnih vplivov parametrov na izmerjeno vrednost.
Za ugotavljanje ravni onesnaženosti zraka smo izmerjene vrednosti primerjali s predpisanimi vrednostmi v uredbah in zakonih. Meritve smo izvajali z merilno napravo Tecora ter opravili gravimetrijsko analizo filtrov po Standardu SIST EN 12341:2000, ki zahteva celodnevno sesanje prahu. Slednji temelji na tehtanju čistih filtrov ter ponovnem tehtanju po 48-urni kontaminaciji filtrov pri pogojih temperature 20 ± 1 °C ter relativne vlažnosti 50 ± 5 %.
Izvedli smo študijo vplivov temperature in vlažnosti na dobljene rezultate in potrdili zastavljeno hipotezo o morebitnem razširjenem območju merjenja. Študijo smo izvedli z uporabo eksperimentalnega načrta, statističnih testov in z analizo varianc ter z grafičnim prikazom rezultatov.
Za potrditev analiznega postopka smo izvedli validacijo metode ter ocenili merilno negotovost.
Potrdili smo uporabnost metode z uporabljenim merilnikom s pomočjo vzporednih meritev, ki so jih izvedli na ZZV Maribor z merilno postajo Grimm.
Ključne besede: lebdeči trdni delci PM10, validacija metode, merilna negotovost, eksperimentalni načrt
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2644; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,93 MB) |
3. KORELACIJA OBSEGA PROMETA IN KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA S PRAŠNIMI DELCI V MESTU MARIBORMarko Golnar, 2011, diplomsko delo Opis: Onesnaževala iz cestnega prometa so eden izmed glavnih virov, ki vplivajo na koncentracije delcev PM10 v mestih, ter negativno vplivajo na človekovo zdravje. V diplomski nalogi obravnavamo korelacije med kakovostjo zunanjega zraka z delci PM10 in prometnimi podatki iz avtomatskih števnih mest v Mariboru. Po naših ugotovitvah korelacij med omenjenimi parametri ni, zato smo se odločili za postavitev novega merilnega mesta v središču Maribora. Z novim merilnim mestom bomo dobili bolj izpopolnjeno merilno mrežo v MOM, boljše informacije o kakovosti zraka v središču mesta hkrati pa možnost boljše prepoznave zveze med prometom in koncentracijami delcev PM10.
Ključne besede: promet, Maribor, onesnaževala, prašni delci PM10
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1476; Prenosov: 146
Celotno besedilo (20,99 MB) |
4. PRIMERJALNA ANALIZA OKOLJSKIH CON V EVROPINataša Gajšek, 2011, diplomsko delo Opis: Emisije onesnaževal iz cestnega prometa v ozračje so pereča težava po vsej Evropi. Zlasti v urbanem okolju imajo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Z uvedbo okoljskih con želijo te negativne vplive zmanjšati. V diplomski nalogi smo opravili primerjalno analizo okoljskih con v Evropi. Raziskali in primerjali smo, kako se po evropskih mestih razlikujejo velikost, časovne omejitve, omejitve dostopa vozil v okoljsko cono glede na kategorijo, emisijske lastnosti, namen in maso. Rezultati raziskave predstavljajo osnovo za projektiranje okoljske cone v Mariboru.
Ključne besede: prašni delci PM10, okoljska cona, omejevanje prometa
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 1654; Prenosov: 241
Celotno besedilo (5,34 MB) |
5. NAČINI OGREVANJA ZA DOSEGANJE ZMANJŠANJA DELCEV PM 10 NA PRIMERU MESTNE OBČINE MARIBORMaša Šket, 2013, magistrsko delo Opis: Kurilne naprave na lesno biomaso predstavljajo glavni vir emisij prahu in v središčih mest povzročajo povišano onesnaženost ozračja. Onesnaževanje z delci PM10 nastaja poleg prometa tudi kot posledica kurišč malih kurilnih naprav, ki se uporabljajo v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V magistrskem delu smo iskali rešitve za zmanjšanje emisij PM10 iz kurišč malih kurilnih naprav. Ena izmed rešitev obravnavane problematike je zamenjava energenta z uporabo zemeljskega plina ali priključitev na omrežje vročevoda. V ta namen smo proučili obstoječe stanje energetske oskrbe v MOM, zakonske osnove, občinske okoljevarstvene, razvojne in energetske plane. Za določitev trenutnega stanja načinov ogrevanja, ki se pojavljajo v MOM, smo proučili tudi dimnikarsko bazo podatkov, bazo Plinarne Maribor in bazo Energetike Maribor. S primerjavo le-teh smo pridobili natančnejše in podrobnejše podatke o načinih ogrevanja v MOM. Analizirali smo stroške zamenjave energenta, oblikovali ustrezne projekte zamenjave energentov in kurilnih naprav, nove priključke na plinovod in vročevod.
Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, delci PM10, Mestna občina Maribor, male kurilne naprave, alternativni viri energije
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1511; Prenosov: 117
Celotno besedilo (6,55 MB) |
6. Analiza onesnaženja zraka z delci v SlovenijiNina Gosak, 2014, magistrsko delo Opis: Onesnažen zrak v Sloveniji in Evropi postaja vse bolj aktualen problem. Delci PM10 v zraku so naravnega in antropogenega izvora in negativno vplivajo na zdravje ljudi, ter na samo okolje. Vzroki za visoke koncentracije delcev PM10 v zraku so promet, industrija, individualna kurišča, sekundarni viri, soljenje cest in resuspenzija. Na visoke koncentracije vplivajo tudi vremenske razmere in geografska lega. Področje delcev v Sloveniji opredeljuje Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku. V magistrski nalogi smo z metodo diskusije analizirali onesnaženje zraka v Sloveniji na različnih merilnih mestih za več let. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Po naših analizah smo prišli do ugotovitev, da se povišane koncentracije pojavljajo predvsem v zimskem obdobju v večjih urbanih naseljih zaradi kurišč in zaradi prometa v jutranjih in večernih konicah ter vremenskih razmer kot so temperaturne inverzije.
Ključne besede: onesnaženje zraka, delci PM10, merilniki, merilna mreža, letni hod, dnevni hod, prekoračitev
Objavljeno: 10.06.2014; Ogledov: 1374; Prenosov: 679
Celotno besedilo (3,33 MB) |
7. Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotliniDaša Golavšek, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1272; Prenosov: 121
Celotno besedilo (5,36 MB) |
8. ONESNAŽENOST ZRAKA Z DUŠIKOVIMI OKSIDI, OZONOM IN DELCI PM10 V MARIBORU, LJUBLJANI IN KOPRU MED LETOMA 2005 IN 2014Uroš Rebernak, 2016, diplomsko delo Opis: Kakovost zraka je pomemben kazalec stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa vpliva tudi na ostale žive organizme. Z vidika onesnaženosti je v preteklosti največji problem predstavljal žveplov dioksid, po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla pa v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM10. Diplomsko delo analizira letne in dnevne režime dušikovih oksidov, ozona in delcev PM10 v Mariboru, Ljubljani in Kopru med letoma 2005 in 2014, interpretira linearni trend koncentracij onesnaževal in analizira primere dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij onesnaževal.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, onesnaževala, dušikovi oksidi, ozon, delci PM10
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 825; Prenosov: 142
Celotno besedilo (4,23 MB) |
9. Vpliv suhega zapolnjevanja sadre na koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zrakuBernarda Podgoršek Kovač, 2016, magistrsko delo Opis: Onesnaženost zraka z delci PM10 je vedno večji problem predvsem v mestih in ponekod tudi v njihovi okolici. Trdni delci so onesnaževala, ki zaradi povečanih koncentracij vplivajo na zdravje ljudi.
Na območju Celjske kotline so pomembni viri delcev različni industrijski obrati, kurišča, promet, resuspenzija in naravni viri. Na koncentracijo delcev PM10 vpliva tudi meteorologija, ki je v zimskem času neugodna (pogoste temperaturne inverzije).
Ker dosedanje raziskave še niso ocenile vpliva suhega zapolnjevanja sadre iz proizvodnje titanovega dioksida na lokaciji Za Travnik na koncentracijo delcev PM10 je bil namen naloge, da se to področje podrobneje razišče in rezultate primerja z rezultati modelnega izračuna pred uvedbo postopka suhega zapolnjevanja. Zato so se v okolici na več lokacijah izvedle meritve koncentracij delcev PM10. Zbrani vzorci so bili analizirani in določena je bila njihova sestava. Podatki so bil obdelani z statističnim modelom faktorske analize, ki temelji na analizi osnovnih komponent PCA (principal component analysis) za določevanje virov. Z ekstrakcijo faktorskega prostora smo pojasnili 68 % (77 %) meritev ter določili vire onesnaževanja, ki najbolj prispevajo k izmerjenim koncentracijam PM10 delcev [2]. Na lokacijah bliže opazovanega območja (vzhodni rob Celjske kotline) je bilo določeno, da je prevladujoči vir industrija jekla in nekovinska industrija, sledi ji promet, resuspenzija in mešani viri kurišča in industrija. Na lokaciji, ki je bila še bolj vzhodno pa so bila določena kot glavni vir kurišča na biomaso, sledijo kurišča na olje in kmetijstvo nato industrijski viri in resuspenzija, soljenje cest in/ali daljinski vpliv morja. Med slednje smo uvrstili tudi vir suhega zapolnjevanja sadre, ki ne vpliva signifikantno na koncentracije delcev PM10. Rezultati pridobljeni z modelnim izračunom so pokazali enake prevladujoče smeri širjenja delcev, napovedane koncentracije delcev iz vira suhega zapolnjevanja so bile bistveno večje od dejansko izmerjenih, zaradi precenjenega indeksa imisije in predpostavke, da do prašenja prihaja nepretrgoma in brez protiprašnih ukrepov, ki se izvajajo pri dejanskem suhem zapolnjevanju [23].
Ključne besede: Kakovost zunanjega zraka · Suho zapolnjevanje sadre · Delci PM10 · PCA analiza
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 646; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,70 MB) |
10. Model za ocenjevanje tveganj onesnaževanja v cestnem prometu v ŠpanijiNives Podbevšek, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Živimo v svetu z vedno več nasprotji, hitro spreminjajočimi se trendi ter kroničnim pomanjkanjem časa. Na vsakem koraku se zato srečujemo s tveganji, ki različno vplivajo na naša življenja. Eno izmed področij tveganj je tudi cestni promet. Z njim se po navadi posamezniki srečujemo vsak dan; toda, ali se zavedamo vseh tveganj, ki jih prinaša? Tveganje zaradi onesnaževanja vsekakor predstavlja pomemben del cestnega prometa. Onesnaženje s trdnimi delci PM10 je eden od dejavnikov, ki predstavlja v državah Evropske unije (ter seveda tudi drugje po svetu) velike probleme. Nekatere države ta problem obvladujejo bolj uspešno, druge manj. Kaj pa o tveganjih onesnaževanja z omenjenimi delci meni javnost? V magistrskem delu smo raziskovali vpliv tveganj, povezanih z onesnaževanjem zaradi cestnega prometa, predvsem z onesnaževanjem z delci PM10, na ljudi v Španiji. S pomočjo modela ocenjevanja tveganj smo izračunali stopnjo tveganj za določene javnosti in na podlagi le-tega ocenili, kolikšno tveganje jim predstavlja onesnaževanje z delci PM10.
Ključne besede: delci PM10, onesnaževanje, cestni promet, model za ocenjevanje tveganj, Španija
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,02 MB) |
