Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Hidravlični sistemi so lahko podvrženi eroziji zaradi pojava kavitacije ali zaradi prisotnosti delcev v toku tekočine. V hidravličnih sistemih je pogosto prisotna hidrodinamska kavitacija, ki je posledica spremenjene dinamike toka, kjer pride do lokalnega povečanja hitrosti in posledičnega padca tlaka do tlaka uparjanja. Na trdni površini, ki je izpostavljena toku s kavitacijo, se lahko pojavi erozija zaradi kavitacije. Ob tem so lahko v tekočini tudi suspendirani delci, ki se ob trku s trdno površino odbijejo in pri tem oddajo del gibalne količine steni zaradi česar lahko nastopi erozija trdne površine. Ob poznavanju mehanizmov in sposobnosti modeliranja erozije zaradi kavitacije in delcev ostaja odprto področje hkratna obravnava pri modeliranju erozije zaradi obeh pojavov. Zato je bil razvit numeričen model za napoved erozije hidravličnih sistemov zaradi kavitacije in delcev. Numerični model sestoji iz modela homogene zmesi za večfazni tok, kjer je kavitacija modelirana z izvornim členom v dodatni prenosni enačbo mase pare, ki ga podaja Schnerr-Sauer kavitacijski model. Gibanje delcev je modelirano po pristopu Lagrangevega sledenja z dvosmernim sklapljanjem gibalne količine med delcem in tekočino. V komercialni program za računalniško dinamiko tekočin je preko uporabniško definiranih funkcij vpeljan model kavitacijske erozije. Erozija delcev je modelirana z McLaury modelom. Turbulenca je modelirana s tremi različnimi modeli, dvema RANS (k-ε RNG in k-ω SST) in enim hibridnim (DDES-SST). Z namenom validacije so izvedeni tudi eksperimenti s kavitacijo v toku z delci in brez delcev pri treh pretokih na primeru Venturijevega kanala, kjer erozijo na površini posredno napovemo z metodo barvnega nanosa. Narejena je primerjava rezultatov numeričnih simulacij z različnimi turbulentimi modeli, kjer je ugotovljeno, da daje najboljšo napoved DDES-SST model. Pri treh pretokih toka brez delcev in z delci je ugotovljeno zadovoljivo ujemanje med simulacijo in eksperimentom, s čimer je potrjena ustreznost numeričnega modela za napoved erozije zaradi kavitacije in zaradi delcev.
Ključne besede: kavitacija, delci, erozija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (13,90 MB)

Opis: Onesnažen zrak je eden najbolj perečih problemov sodobnega časa, zato je kontrola koncentracije onesnažil ključna za doseganje želene kvalitete življenja. Nadzor kakovosti zraka v Sloveniji opravlja Javna agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in podatke redno objavlja na svoji spletni strani. Namen diplomske naloge je bil primerjati vrednosti onesnažil PM10 in PM2,5 v zraku v določenem časovnem obdobju. Analiza je bila izvedena na podlagi javno dostopnih podatkov na dveh merilnih mestih v Sloveniji, ki se razlikujeta po gostoti poselitve, reliefu in meteoroloških parametrih. Prvo merilno mesto je bilo prometno in urbano središče, drugo pa se je nahajalo v bližini večjega termoenergetskega objekta. Ugotovljeno je bilo, da se onesnaženost zraka s PM10 in PM2,5 tekom let zmanjšuje in da je onesnaženost s PM10 in PM2,5 večja na merilnem mestu z večjo gostoto poselitve, večjo količino prometa in manj ugodnim reliefom, ki otežuje izločanje onesnažil iz ozračja. Poleg tega je bila koncentracija delcev na obeh merilnih mestih najvišja pozimi, zaradi uporabe kurilnih peči v gospodinjstvih, ki so glavni vir izpustov, in najnižja poleti. Pandemija COVID-19 na zmanjšanje emisij delcev ni imela večjega vpliva. Nazadnje je bila izvedena še SEM-EDS analiza filtrov. Najpogosteje zastopani elementi na obeh merilnih mestih so bili ogljik, kisik in silicij, pri čemer je bila koncentracija ogljika na prvem merilnem mestu več kot dvakrat večja, najbrž zaradi večje količine izpustov iz prometa. Ostali elementi so bili na obeh merilnih mestih zastopani v približno enakem razmerju in jih gre predpisati različnim naravnim in antropogenim procesom.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, kakovost, PM delci, SEM
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: V magistrski nalogi definiramo in predstavimo ključne lastnosti prašnih delcev. Predstavimo njihov vpliv na okolje in zdravje ljudi. Na kratko predstavimo tudi načine kurjave, ki se v raziskavi pojavijo. Namen drugega dela je raziskati in na podlagi dobljenih meritev sklepati o vplivu načina ogrevanja na koncentracijo prašnih delcev v bivalnih prostorih. V njem prikažemo glavne meritve za delce različnih velikosti in glavne grafe. To so grafi za posamezen način ogrevanja, ki prikazujejo številčno koncentracijo prašnih delcev v odvisnosti od njihove velikosti, in grafi za posamezno velikost delca glede na način ogrevanja v bivanjskih prostorih. Iz rezultatov je razvidno, da je pri ogrevanju s kaminom število prašnih delcev največje in da je pri vseh vrstah ogrevanja največ najmanjših delcev, to število pa z večanjem delcev pada. V določenih meritvah vidimo tudi odstopanja, ki so posledica zunanjih dejavnikov. V tretjem delu magistrskega dela predstavimo opis učne priprave za predmet fizike v osnovni šoli na temo prašnih delcev, analizo pred- in potesta za učence ter samoanalizo izvedene učne ure z devetošolci. Rezultati kažejo, da je učna ura dosegla svoj namen, še zmeraj pa so možne tudi izboljšave ali drugačni pristopi k njeni izvedbi.
Ključne besede: Prašni delci, PM, kurjava, fizika okolja, pouk fizike, naravoslovne kompetence.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,80 MB)

Opis: Odpraševalni sistem ni nujna investicija, saj imamo lahko tudi sesalec, s katerim odpadni material posesamo in izpraznimo vrečko. Ampak po mojem mnenju se splača investirati v odpraševalni sistem, saj ga lahko pritrdimo na CNC-rezkalni stroj in lahko odstranjuje odvečni material med delovanjem stroja, kar nam posledično prihrani čas čiščenja in nam tudi ustvari čisto okolje. Odpraševalni sistem mora biti pravilno dimenzioniran glede na vrsto materiala (les, kovina), težo in velikost delcev, velikost prostora in tudi glede na obsežnost obdelovalnih strojev. Pomembna sta oblika odpraševalnega sistema, s katero omogočimo učinkovitost odstranjevanja odpadnih delcev, in tudi filter, ki je najpomembnejši element za odstranjevanje finih delcev, torej prahu, ki ga sploh več ne vidimo s prostim očesom, ampak se nam vseeno lahko nabira v pljučih ob vdihovanju ter povzroči zelo resne poškodbe in bolezni, če nimamo nameščenega pravilnega filtra.
Ključne besede: odpraševalni sistem, odpadni delci, varjenje, ciklon, zračni pretok
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 44
Celotno besedilo (3,58 MB)

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 2082; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,19 MB)