| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2379; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

6.
DOLOČITEV MASNEGA PRETOKA EMISIJE PRAŠNIH DELCEV IZ INDUSTRIJSKEGA RAZPRŠENEGA VIRA
Robert Mihelak, 2011, diplomsko delo

Opis: V industrijskih procesih, kjer nastajajo emisije prašnih delcev, ločimo emisije, ki se zajemajo in odvajajo preko filtrov in filtrnih naprav skozi izpuste v okolje in jih uvrščamo med zajete emisije. Ostale emisije prašnih delcev, pri katerih ni možnega zajetja in odvajanja skozi filtre in filtrne naprave, uvrščamo med razpršene in ubežne emisije. Na območju tovarne Talum se odvija več dejavnosti, kjer nastajajo zajete in ubežne ter razpršene emisije prašnih delcev. Namen naloge je bil ovrednotiti skupne emisije in delež razpršenih in ubežnih emisij. Meritve koncentracij prašnih delcev v okolici razpršenega prašnega vira sklopa livarn smo izvajali v času od 25.03.2010 do 23.05.2010, po metodi opisani v standardu EN 15445. Po principu direktne obremenitev izbrane točke v okolici razpršenega vira, z metodo reverzno disperznega modeliranja in metodo linearne regresije smo indirektno določili emisijsko jakost oz. masni pretok emitiranih delcev PM10 iz razpršenega vira onesnaževanja v okolje. Na podlagi izmerjenega masnega pretoka prašnih delcev smo ovrednotili pomen razpršenih in ubežnih emisij ter določili njihov kvantitativni prispevek k skupni emisiji obratov livarn.
Ključne besede: delci PM10, razpršene in ubežne emisije, reverzno disperzno modeliranje, linearna regresija, masni pretok prašnih delcev
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2570; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

7.
Razvoj metode in določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcev
Tea Jazbec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večjega tehnološkega in industrijskega razvoja, se znižuje kakovost zraka, saj predstavlja človekova aktivnost glavni doprinos škodljivih snovi v atmosfero. Vsebnost onesnaževal v ozračju povzroča negativne trajne vplive na okolje in zdravje ljudi. Atmosferski aerosoli so mešanica trdnih in tekočih delcev suspendiranih v zraku in se razlikujejo po obliki, velikosti in kemijski sestavi. Zaradi težnje po varstvu okolja in varovanju in izboljšanju kakovosti zraka, se izvajajo meritve obremenjenosti zraka s prašnimi delci, ki so lahko primarnega ali sekundarnega izvora. Sekundarni delci nastanejo pri kemijskih reakcijah; za razliko od njih pa se primarni emitirajo neposredno iz izpustov. Namen diplomskega dela je bil razvoj metode in določevanje frakcije PM10 lebdečih trdnih delcev. Prah velikosti delca, manjšega od 10 mikrometrov, se obravnava kot fini delec ali delec PM10. Ugotavljali smo raven onesnaženosti zraka v industrijski coni Kidričevo ter opravili študijo morebitnih vplivov parametrov na izmerjeno vrednost. Za ugotavljanje ravni onesnaženosti zraka smo izmerjene vrednosti primerjali s predpisanimi vrednostmi v uredbah in zakonih. Meritve smo izvajali z merilno napravo Tecora ter opravili gravimetrijsko analizo filtrov po Standardu SIST EN 12341:2000, ki zahteva celodnevno sesanje prahu. Slednji temelji na tehtanju čistih filtrov ter ponovnem tehtanju po 48-urni kontaminaciji filtrov pri pogojih temperature 20 ± 1 °C ter relativne vlažnosti 50 ± 5 %. Izvedli smo študijo vplivov temperature in vlažnosti na dobljene rezultate in potrdili zastavljeno hipotezo o morebitnem razširjenem območju merjenja. Študijo smo izvedli z uporabo eksperimentalnega načrta, statističnih testov in z analizo varianc ter z grafičnim prikazom rezultatov. Za potrditev analiznega postopka smo izvedli validacijo metode ter ocenili merilno negotovost. Potrdili smo uporabnost metode z uporabljenim merilnikom s pomočjo vzporednih meritev, ki so jih izvedli na ZZV Maribor z merilno postajo Grimm.
Ključne besede: lebdeči trdni delci PM10, validacija metode, merilna negotovost, eksperimentalni načrt
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2576; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
VPLIV TRDNO-KAPLJEVITIH ZMESI NA OBRATOVALNE KARAKTERISTIKE HIDRAVLIČNIH STROJEV
Boštjan Gregorc, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vpliv delcev na obratovalne karakteristike hidravličnih strojev. Zastavljen problem je določiti vpliv delcev na razvoj kavitacije in hrupa, ter zapisati matematično fizikalni model vključitve disperzne faze delcev na razvoj kavitacije v programskem okolju CFD. V delu je izdelana podrobnejša analiza disperznih delcev v rečni vodi, ter njihov vpliv na obratovanje treh različnih hidroelektrarn. V eksperimentalnih raziskavah je bila največja pozornost namenjena določitvi odvisnosti masne koncentracije delcev na razvoj kavitacije in hrupa. Poglobljene raziskave so potekale na določitvi vpliva delcev na začetno kavitacijsko število. Eksperimentalne meritve so nam bile vodilo za potrditev rezultatov numeričnega modeliranja. V CFD smo kapljevito in parno fazo zajeli kot zvezdno fazo. Delce v večfaznem toku smo opredelili kot disperzno fazo. Numerično modeliranje kapljevite, parne in disperzne faze je potekalo z Euler-Euler pristopom, na osnovi Navier Stokesovih enačb. Uporabili smo kavitacijski model zasnovan na podlagi Rayleigh-Plessetove enačbe. Zapisali smo fizikalno matematični model vpliva delcev na razvoj kavitacije, v katerega smo vključili disperzno fazo. Posebej smo se osredotočili na strižno viskoznost trdnine. S parametričnim pristopom smo definirali in zapisali empirični nastavek, v odvisnosti od masne koncentracije delcev. Rezultate numeričnega modeliranja večfaznega toka, smo primerjali z eksperimentalnimi rezultati.
Ključne besede: hidravlični stroji, večfazni tok, kavitacija, hrup, delci, numerično modeliranje
Objavljeno: 28.07.2011; Ogledov: 2652; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

9.
KORELACIJA OBSEGA PROMETA IN KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA S PRAŠNIMI DELCI V MESTU MARIBOR
Marko Golnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaževala iz cestnega prometa so eden izmed glavnih virov, ki vplivajo na koncentracije delcev PM10 v mestih, ter negativno vplivajo na človekovo zdravje. V diplomski nalogi obravnavamo korelacije med kakovostjo zunanjega zraka z delci PM10 in prometnimi podatki iz avtomatskih števnih mest v Mariboru. Po naših ugotovitvah korelacij med omenjenimi parametri ni, zato smo se odločili za postavitev novega merilnega mesta v središču Maribora. Z novim merilnim mestom bomo dobili bolj izpopolnjeno merilno mrežo v MOM, boljše informacije o kakovosti zraka v središču mesta hkrati pa možnost boljše prepoznave zveze med prometom in koncentracijami delcev PM10.
Ključne besede: promet, Maribor, onesnaževala, prašni delci PM10
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1403; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (20,99 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA OKOLJSKIH CON V EVROPI
Nataša Gajšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Emisije onesnaževal iz cestnega prometa v ozračje so pereča težava po vsej Evropi. Zlasti v urbanem okolju imajo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Z uvedbo okoljskih con želijo te negativne vplive zmanjšati. V diplomski nalogi smo opravili primerjalno analizo okoljskih con v Evropi. Raziskali in primerjali smo, kako se po evropskih mestih razlikujejo velikost, časovne omejitve, omejitve dostopa vozil v okoljsko cono glede na kategorijo, emisijske lastnosti, namen in maso. Rezultati raziskave predstavljajo osnovo za projektiranje okoljske cone v Mariboru.
Ključne besede: prašni delci PM10, okoljska cona, omejevanje prometa
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 1602; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici