| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Rudarske stavke v Zasavju v letih 1918-1929
Sanja Šikovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene stavke v Zasavju v obdobju 1918—1929. V prvih petih povojnih letih je značilen velik porast mezdnih gibanj in stavk. Za tako množičen in enoten boj delavstva v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je precej pripomoglo dejstvo, da je bilo na relativno majhnem prostoru skoncentrirano veliko število delavcev, ki so bili izkoriščeni do maksimalne mere. Te nemogoče razmere so jim dale polet v mezdnih in stavkovnih gibanjih. Mezdno gibanje se je vleklo skoraj brez prestanka vseh prvih pet let in vsako leto je preraslo v stavko. Rezultati teh gibanj so bili različni. Na eni strani je delavstvo doživljalo poraze, ki so jim sledile aretacije, izgoni in odpusti z dela, večkrat pa so dosegli uspehe, ki so jim izboljšali življenjske in delovne pogoje, ki pa so zaradi stalnega naraščanja cen življenjskih potrebščin bili največkrat zelo kratkotrajni. Po veliki stavki leta 1923 sledi upad stavk v Zasavju, saj je bila v obdobju 1923—1929 le ena stavka, ko so se za izboljšanje življenja borili zagorski steklarji. Vzroki za upad so v množičnih redukcijah, ki so sledile zaradi racionalizacije proizvodnje.
Ključne besede: premogovništvo, Zasavje, revirji, stavke, delavsko gibanje
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1359; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (520,79 KB)

2.
SOCIALNA PODOBA PTUJA MED OBEMA VOJNAMA
Jasmina Krajnc, 2011, diplomsko delo

Opis: Gospodarsko in družbeno zaostalost ptujskega območja so v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, zaznamovali viničarstvo, razdrobljenost zemljiške posesti, nizka kmetijska produktivnost in skromno razvita industrija. Zaradi šibke ekonomske osnove, posledic prve svetovne vojne, nenehnih kriz in odpuščanja z dela je prišlo do posameznih socialnih nemirov. Posledica tega pa je bila gospodarska izčrpanost in porast življenjskih stroškov, kar pa je najbolj prizadelo mestne reveže, katerih številka je nenehno naraščala. Občino je obremenjevala velika brezposelnost in je le s težavo namenjala dodatna sredstva ubožnemu skladu. Poskusi izboljšave življenjskih pogojev socialno ogroženih so se kazali na različnih ravneh. Socialno politično delo je v glavnem obsegalo zaščito otrok in mladine, pomoč siromašnim in skrb za zaščito delavstva, sem pa moramo prišteti tudi pokojninsko zavarovanje. Izjemno veliko vlogo pa so igrala tudi dobrodelna društva, tako prosvetna kot cerkvena. Zdravstveno stanje občanov pa so nadzorovale ptujske zdravstvene institucije, kot je bila ptujska bolnišnica in hiralnica.
Ključne besede: mestna občina Ptuj, socialna politika, delavsko gibanje, ureditev zdravstva, bolnišnica, hiralnica, nalezljive bolezni, babiška služba, vrtec, sirotišnica, dobordelna društva.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1738; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (715,24 KB)

3.
RAZVOJ IN DELOVANJE DELAVSKIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V CELJU OD LETA 1930 DO 1941
Klemen Turnšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je predstaviti razvoj in delovanje delavskih sindikalnih organizacij v Celju v času Kraljevine Jugoslavije. Diplomska naloga je izdelana po zgodovinski metodi tj. zbiranje virov, njihova analiza in primerjava podatkov. Osnovni viri so bili časopisni članki časnikov Nova doba in Delavska pravica ter arhivsko gradivo fonda Jugoslovanske strokovne zveze in Delavske zbornice. Mesto Celje je bilo predvsem zaradi Cinkarne in Westnove tovarne emajlirane posode med vojnama eno najpomembnejših industrijskih središč na Slovenskem. Celje je še posebej po I. svetovni vojni zaposloval številne delavce iz vse države, ki so bili brez premoženja in so se za uveljavitev svojih pravic zanašali na delavske strokovne organizacije. Te organizacije so skrbele tudi za kulturno in družabno življenje delavcev, saj so preko svojih društev prirejale razne igre, koncerte, predavanja in druge prireditve. Na njihovo delovanje so vplivale državne in svetovne razmere, ki so se bistveno spremenile po kraljevi diktaturi leta 1929, svetovni gospodarski krizi in bližnji vojni. Vsi ti dogodki so vplivali na različno intenzivnost delovanja posameznih delavskih strokovnih organizacij.
Ključne besede: sindikalna organizacija, delavsko gibanje, Celje, stavka, gospodarska kriza.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1175; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (676,13 KB)

4.
NEW DEAL IN SLOVENCI V AMERIKI
Martina Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo New Deal s posebnim ozirom na Slovence v Združenih državah Amerike opisuje obdobje velike gospodarske krize,premike na notranjem političnem prizorišču ZDA, ukrepe demokratske zvezne vlade za rešitev krize in odziv dveh slovenskih izseljenskih časopisov v zvezi s tem. Prvi del naloge se posveti krajšemu opisu gospodarske krize, oz. depresije. Zanimalo me je, kako je krizo doživljal delavski in kmečki sloj, ter seveda posledice, ki so se kazale v demonstracijah proti množičnemu odpuščanju in vnemi velekapitala, da z zmanjševanjem mezd in delovnih mest ohrani svoj položaj. Seveda nisem mogla zaobiti velike politične spremembe, ki jo je s seboj prinesla gospodarska depresija. Dolgoletna vladavina republikancev se je sesula in kriza je na površje prinesla napredno misleče demokrate z za takratni čas naprednimi načrti gospodarske obnove. New Deal je s svojimi programi pomenil prelomnico v zgodovini ZDA. Nikoli prej še zvezna vlada ni prevzela nase odgovornosti za slab gospodarski položaj in v smeri tega tudi tako ukrepala. Resda je imel program New Deala tudi slabosti in dežela ni okrevala tako, kot si je želel njegov, ombudsman, predsednik Roosevelt in zagovorniki programa. A je vendarle prinesel zakone, na katerih so lahko naslednje generacije gradile naprej. Drugi del naloge je posvečen pregledu slovenskega izseljenskega tiska v ZDA v desetletnem obdobju. Prikaže odzive dveh časopisov različnih ideoloških usmeritev: liberalno-socialistične Prosvete in klerikalnega časnika Ameriški Slovenec. Prikazani so odzivi in primerjava le-teh v obeh časopisih na gospodarsko krizo in na ukrepe New Deala.  
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gospodarska kriza, New Deal, Franklin Delano Roosevelt, delavsko gibanje, Amerikanski Slovenec, Prosveta, slovenski izseljenci v ZDA
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
ZGODOVINA DELAVSKEGA GIBANJA
Barbara Arzenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Delavec nekoč in danes. Delavec se je boril tako včasih, kot se mora še danes boriti za svoje pravice. Prikazala bom zgodovinski razvoj delavskega prava, od neorganiziranih začetkov do danes. Pravice, kot jih poznamo danes, niso samoumevne, ampak so plod trdega in dolgotrajnega boja delavcev iz celega sveta. To je bil boj za delavske pravice, pravice žensk in otrok, hkrati pa boj za človekove pravice. Uspeli so doseči mednarodno priznanje, pravno zaščito. Pa vendar se borijo dalje, saj so kapital in delodajalci vedno močnejši, delavci pa so kljub vsej pravni zaščiti vedno šibkejši. Torej se zgodovina ponavlja, samo v drugačni obliki.
Ključne besede: delavsko gibanje – zgodovinski razvoj – delavec – organizacije – sindikati – Slovenija - izzivi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 832; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici