| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

2.
Uporaba uglašenih glasbenih cevi na glasbenih delavnicah za pete razrede
Eva Goršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli glasbene delavnice z uporabo uglašenih glasbenih cevi med petošolci. Želeli smo ugotoviti, ali je s pomočjo aplikacije lažje zaigrati kot z notnim zapisom, ali obstajajo razlike pri igranju na glasbene cevi med petošolci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu štirinajstih petošolcev, pri tem jih polovica obiskuje glasbeno šolo. Pripravili smo aplikacije, ki nadomeščajo notni zapis, sestavili kriterije za opazovanje učencev ter anketni vprašalnik. Izvedli smo tri glasbene delavnice po eno šolsko uro. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s pomočjo SPSS programa. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so se na delavnicah odrezali nekoliko bolje. Ugotovili smo, da prihaja do razlik med petošolci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, in sicer pri: najpogostejših napakah (H 1), ustrezni ritmični izvedbi (H 2), upoštevanju poudarkov (H 3), pri ustreznosti drže telesa (H 4), všečnosti aktivnosti na delavnicah (H 6), pri najpogostejših težavah po mnenju petošolcev (H 7), mnenju glede zahtevnosti igranja uglašenih glasbenih cevi po notnem zapisu ali aplikaciji (H 8) in pri mnenju o vključevanju delavnic z uglašenimi glasbenimi cevmi v redni pouk (H 9). Ovrgli smo hipotezo H 5, saj med učenci ni prihajalo do razlik pri ustrezni tehniki igranja. Ugotovili smo, da lahko z dobro predpripravo in nekaj vaje tudi učenci brez znanja iz glasbene šole uspešno izvajajo skladbice na uglašenih glasbenih ceveh. V praktičnem delu so pripravljeni natančni opisi poteka delavnic ter aplikacije, ki so uporabne v osnovni šoli.
Ključne besede: variacije, glasbeni zapis, uglašene glasbene cevi, glasbene delavnice
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 477; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

3.
Vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri pouka družboslovnih vsebin
Klemen Hameršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Na kakšen način učencem predstaviti življenje in delo nekoč, stare predmete in običaje? Kako vse to aktualizirati in prikazati medpredmetno? Na ti vprašanji lahko odgovorimo kar z besedo delavnica. Skozi delavnice lahko učencem najbolje predstavimo bogato kulturno dediščino lokalnega okolja in jim ponudimo konkretne izkušnje. Na ta način jim s pomočjo izkustvenega učenja pomagamo, da pridobljeno znanje na podlagi izkušenj tudi ponotranjijo. V povezavi z našim lokalnim muzejem, »Grilovo zbirko kulturne dediščine«, ki je shranjena v gradu v Račah, smo oblikovali delavnice za učence 4. razreda osnovne šole in jim tako prikazali del kulturne dediščine iz našega okolja. Z magistrskim delom smo raziskovali in predstavili vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri družboslovnih vsebinah pouka. Načrtovali smo dve delavnici za učence, ki smo ju izvedli na dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili različne pristope poučevanja, ki jih uporabljamo pri učenju in poučevanju izven učilnice, muzejsko pedagogiko in sam pojem kulturne dediščine. Nato smo omenili običaje, povezane z našimi delavnicami, in predstavili »Grilovo zbirko kulturne dediščine«. V praktičnem delu smo v obliki učnih priprav z vključenimi prilogami opisali delavnice in njihov potek. Vsako delavnico smo razdelili na 3 dele: uvodni del, pri katerem smo preverili predznanje in učence pripravili na delavnico, glavni del, ki je trajal cel dan in je bil izveden izven učilnice ter evalvacijsko uro v učilnici, pri kateri smo preverili, kaj so se učenci naučili; učence smo vodili še pri izdelavi plakatov in miselnih vzorcev.
Ključne besede: kulturna dediščina, muzej, muzejska pedagogika, Grilova zbirka kulturne dediščine, delavnice.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 561; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

4.
Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primera
Sanja Vreča, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 701; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

5.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Matija Čakar, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje je eden temeljnih dejavnikov za dobro življenje posameznika v družbi in pri delu. Pomembno je poskrbeti, da se izboljšuje in ohranja zdravje zaposlenih, saj s tem pripomoremo k njihovi večji produktivnosti, motivaciji pri delu in ustvarjalnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu je program in hkrati poslovna politika podjetja, kjer je zdravje in dobro počutje zaposlenih bistvenega pomena in enotna, vzajemna korist tako delodajalcev kot tudi zaposlenih. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del smo uporabili kvalitativno metodologijo. Kot pripomoček za raziskavo smo izvedli vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na podjetje X d. o. o., v katerem smo izvedli raziskavo. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da zaposleni v podjetju slabo skrbijo za svoje zdravje tako na delovnem mestu kot v domačem okolju. Na delovnem mestu skoraj ne izvajajo vaj za razgibavanje in za preprečitev preobremenitvenega sindroma. Smernice in dobro izhodišče za nujne ukrepe pri promociji zdravja na delovnem mestu izhajajo iz dejstva, da veliko zaposlenih meni, da je za njihovo zdravje s strani delodajalca premalo poskrbljeno. Diskusija: Naš cilj je boljša ozaveščenost s programom promocije zdravja na delovnem mestu v podjetjih in ustanovah, saj program izboljšuje zdravje zaposlenih. S tem se podaljšuje kakovost življenja, produktivnost, motivacija in uspešnost zaposlenih. Velik vpliv na izvajanje delavnic promocije zdravja na delovnem mestu imajo vodstva v podjetjih, kakor tudi sami zaposleni.
Ključne besede: program, zaposleni, dejavniki zdravja, življenjski slog, delovno okolje, delavnice, medicinska sestra
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 605; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (760,27 KB)

6.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Ključne besede: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 525; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Učinek delavnic čuječnosti na psihično blagostanje oseb v pozni odraslosti
Patricija Kramaršek, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih v psihološki literaturi zasledimo vse več študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij čuječnosti. Prevladujejo predvsem takšne, ki nakazujejo učinke omenjenih intervencij na zmanjšanje ravni depresivnosti, stresa in anksioznosti. Študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij na subjektivno blagostanje, je manj, njihovi rezultati pa so nekonsistentni. Večina raziskav je izvedenih na kliničnih vzorcih, od katerih je le manjše število izvedenih na vzorcu oseb v pozni odraslosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti učinke delavnic čuječnosti na spretnosti čuječnosti oseb v pozni odraslosti. Prav tako smo želeli preveriti učinke delavnic čuječnosti na posamezne spremenljivke psihičnega blagostanja – depresivnost, stres, anksioznost in subjektivno blagostanje. Naš končni vzorec je sestavljalo 24 udeležencev iz dveh domov za upokojence, s povprečno starostjo 79 let. Udeleženci so bili razdeljeni v eksperimentalno (N = 12) in kontrolno skupino (N = 12). Eksperimentalna skupina je bila deležna 7-tedenskih delavnic čuječnosti, medtem ko za kontrolno skupino ni bila predvidena nobena posebna aktivnost. Vsi udeleženci so teden pred pričetkom delavnic eksperimentalne skupine in teden po koncu, rešili predviden sklop vprašalnikov. Rezultati ANOVE za mešan načrt so pokazali statistično pomembno interakcijo čas x skupina za depresivnost, stres, anksioznost in čuječnost. Na osnovi tega smo potrdili učinke delavnic na merjene spremenljivke psihičnega blagostanja. Omenjenega nismo potrdili za subjektivno blagostanje, kjer pri negativnem afektu emocij in zadovoljstvu z življenjem, ni prišlo do statistično pomembne interakcije čas x skupina. Kljub določenim pomanjkljivostim (pasivna kontrolna skupina, majhen vzorec udeležencev), naša študija predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje učinkov intervencij na vzorcu zdravih starostnikov.
Ključne besede: Delavnice čuječnosti, psihično blagostanje, depresivnost, stres, anksioznost, subjektivno blagostanje, starostniki.
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 514; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (890,79 KB)

8.
Komunicirati o grafičnem romanu - niz delavnic
Hans Krameritsch, Rolf Laven, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku namenjamo osrednjo pozornost grafičnemu romanu kot pojavu zadnjih nekaj desetletij in danes samostojni umetniški formi. Kot primer predstavljamo niz delavnic o grafičnem romanu. Potekale so v okviru programa usposabljanja učiteljev v saharskih begunskih taboriščih v Alžiriji. Z možnostmi, ki jih nudijo grafični romani, so bile umetnostno, pedagoško in ustvarjalno razvite vsebine iz poklicnega življenja udeležencev v smislu reflektiranja lastnih delovnih izkušenj (zase in za druge), sklicevanja na delo. Samostojno ustvarjene zgodbe iz poklicnega dnevnega dogajanja so bile razvite v obliki zaporedja z detajli bogatih slik in slikovnih elementov, deloma z vključevanjem besedila.
Ključne besede: grafični roman, stripi, begunska taborišča, Alžirija, delavnice, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 312; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (901,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo
Peter Šenk, Uroš Lobnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.
Ključne besede: arhitekturno-urbanistične delavnice, Maribor-jug, rob mesta, prometna infrastruktura, obvoznice, teoretska refleksija
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 696; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
PREMIK PROMOCIJE ZDRAVJA IN ZDRAVSTVENE VZGOJE V BELI KRAJINI »TRENDI V 21. STOLETJU«
Ivana Miketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti premik promocije zdravja in zdravstvene vzgoje na področju Bele krajine. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost medicinskih sester s trendi in smernicami promocije zdravja ter z delovanjem zdravstveno-vzgojnega centra v njihovem zdravstvenem domu.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojne delavnice, zdravstveno-vzgojni center.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici