Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Uvod: Demenca je degenerativna bolezen, ki prinaša različne posledice za osebe, obolele z demenco, njihove svojce in zdravstvene delavce. Vsem vrstam demence je skupno, da prinašajo izzive, povezane s komunikacijo, zato je pomembno, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti teh izzivov in pomagajo osebam z demenco ter njihovim svojcem premagovati ovire, ki jih prinaša demenca. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja doživljanja komunikacije oseb z demenco in njihovih ožjih svojcev z zdravstvenimi delavci. Pri iskanju smo uporabili ključne besede, ki so bile: communication, experience, adult living with dementia and family member, healthcare professional. Članki so bili iskani v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 1200 člankov, v analizo je vključenih 5 člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da negativne izkušnje, povezane s komunikacijo oseb, obolelih za demenco, in njihovih svojcev z zdravstvenimi delavci, še vedno prevladujejo pred pozitivnimi izkušnjami. Razprava in zaključek: Veliko pomembnost predstavljajo intervencije za izboljšanje izkušenj. Prav komunikacija in odnos zdravstvenih delavcev do pacientov z demenco in njihovih svojcev predstavljata pomemben dejavnik za uspešnejše zdravljenje in izvajanje celostne zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, doživljanje, oseba z demenco, družinski član, zdravstveni delavec
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 338; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Hiter razvoj tehnologije, digitalizacija, novi načini organizacije dela, demografske spremembe ter gospodarska in finančna kriza so prispevale k spremembam delovnega okolja. Slednje je dodatno povečalo potrebo po preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki zajemajo obsežen spekter vidikov, vključno z delovnim časom, odmori, fizičnimi in psihičnimi zahtevami na delovnem mestu, organizacijo dela, delovnimi aktivnostmi, delovnim okoljem, usposabljanjem, pogoji zaposlitve ter ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem. V mednarodni in evropski ureditvi urejajo delavne pogoje predvsem konvencije in priporočila MOD, MPESKP, SDČP, ESL, MESL, Listina EU, direktive in sodna praksa SEU. V Republiki Sloveniji pa so delovni pogoji podrobno urejeni v ZDR-1 in ZVZD-1. V magistrskem delu so obravnavani pregledni in predvidljivi delovni pogoji, ki so jasni in razumljivi, kar omogoča delavcem jasno razumevanje njihovega dela, odgovornosti, pravic, obveznosti in pričakovanj. Takšni delovni pogoji so bistvenega pomena za zagotavljanje visoke ravni zaposlovanja in socialne zaščite, zato njihovo izboljšanje predstavlja eno ključnih prioritet EU. Tako sta Evropski parlament in Svet 20. junija 2019 sprejela Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojev, ki je nasledila Direktivo 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje. Direktiva 91/533/EGS je določala elemente delovnega razmerja, ki morajo biti delavcem pisno sporočeni, z namenom zagotavljanja ustrezne obveščenost ter zagotavljanja večje varstvo. Analiza uresničevanja Direktive 91/533/EGS je sčasoma pokazala, da le-ta ni več celovito ustrezna, saj ne zagotavlja zadostnega varstva za vse delavce, zato jo je nadomestila Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki prinaša številne spremembe povezane z delovnimi pogoji, krepi preglednost in predvidljivost delovnih razmerij ter zagotavlja obsežnejše in posodobljene pravice za vse delavce v EU, vključno s tistimi v nestandardnih in novih oblikah dela, ki so bili doslej pogosto izključeni. Hkrati ohranja prožnost za prilagajanje spreminjajočemu se trgu dela. Državam članicam EU se je 1. avgusta 2022 iztekel rok za sprejem predpisov za prilagoditev nacionalne zakonodaje direktivi. Kljub temu, da slednje Republiki Sloveniji ni uspelo v predpisanem roku, je Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. novembra 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDR-1 (ZDR-1D) z vključitvijo določb iz Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Slednjega je predsednica Republike Slovenije razglasila 15. novembra 2023.
Ključne besede: trg dela, delovno razmerje, delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, obveščanje, pravice delavcev
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 382; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen predlog modela usposabljanja za naziv Strokovni delavec 2 – športno treniranje – triatlon, duatlon, akvatlon. Triatlon kot olimpijski šport je izjemno zanimiv, s svojo raznovrstnostjo in možnostjo aktivnega ukvarjanja skozi vsa starostna obdobja pa vzbuja vse večje zanimanje med širšo množico. V diplomskem delu se prepletajo različne metode, v največji meri sem uporabljala deskriptivno metodo dela. Večino potrebnih podatkov sem pridobila iz literature (Nacionalni program športa v RS 2014-2023, Zakon o športu, Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu ipd.), nekaj pa tudi prek Programsko-strokovnega sveta Triatlonske zveze Slovenije. Glavni namen in cilj diplomskega dela je bila izdelava predloga modela usposabljanja strokovnih delavcev na 2. stopnji športnega treniranja v triatlonu in njegovih izpeljankah po postavkah kurikuluma ter v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, saj Triatlonska zveza Slovenije še nima ustrezno potrjenega programa na tej stopnji. Z uporabo takšnega modela usposabljanja bi lahko Triatlonska zveza Slovenije v prihodnosti pridobila večje število strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo program športnega treniranja triatlona, duatlona in akvatlona, omogočila kakovostno vadbo večjemu številu vadečim ter dosegla večjo strokovnost in konkurenčnost strokovnega kadra.
Ključne besede: usposabljanje, strokovni delavec, triatlon, kurikulum, Triatlonska zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,15 MB)