| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 329
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Stališča policistov do vedenjskih dejavnikov komandirjev na Policijski upravi Koper
Marjan Pelko, Franc Kosmač, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, vodstveni delavci, vedenjski dejavniki, management, vodenje, zadovoljstvo, PU Koper
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (234,04 KB)

3.
Letni razgovor
Damir Kocjančič, Aleksander Koporec Oberčkal, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, vodstveni delavci, management, letni razgovori, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (220,44 KB)

4.
5.
Odnos komandirjev policijskih postaj do različnih oblik organiziranja policijske organizacije
Alenka Barlič, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijske organizacije, vodstveni delavci, management, komandirji
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (269,18 KB)

6.
Vključevanje ukrajinskih učencev v slovenske osnovne šole : magistrsko delo
Sara Legat, 2024, magistrsko delo

Opis: Vojna v Ukrajini je povzročila preseljevanje ukrajinskega prebivalstva iz države. Šole po Evropi, pa tudi drugod po svetu so se začele pripravljati na sprejem ukrajinskih beguncev. Vojni begunci so še posebej ranljiva populacija, zato potrebujejo še več podpore in občutka varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako je potekalo vključevanje ukrajinskih begunskih učencev v slovenske osnovne šole. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev temeljnih pojmov, kot so begunci, priseljenci, migranti, multikulturalizem in interkulturalizem. Predstavili smo dostopne podatke o ukrajinskih učencih v Evropi. Opisali smo integracijo in inkluzijo ter primerjali slovenski in ukrajinski osnovnošolski sistem. Osredotočili smo se tudi na vključevanje in izobraževanje učencev priseljencev v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave. Podatke smo zbirali s pomočjo intervjujev, v katerih je sodelovalo devet učiteljic in enajst svetovalnih delavk iz osnovnih šol v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je potekala priprava na vključevanje in kakšna je bila pri tem vloga šole kot celote, učiteljic in svetovalnih delavk. Rezultati raziskave so pokazali, da je vključevanje ukrajinskih učencev v večini primerov potekalo brez večjih težav. Pomembno se nam zdi izpostaviti, da šole večinoma niso imele posebnih priprav na vključitev. Strokovne delavke se zavedajo pomena zagotavljanja inkluzivnega in spodbudnega okolja ter svoje vloge pri nudenju podpore ukrajinskim učencem.
Ključne besede: vključevanje, ukrajinski učenci, učitelji, svetovalni delavci, spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije
Nina Lončarič, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Ključne besede: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

8.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anže Berra, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali stopnjo stresa in zadovoljstva na delovnem mestu v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Osredotočili smo se tudi na opis kaj je stres, tehnike kako se soočiti s stresom, kakšno je zadovoljstvo z delom in opisali dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in opisali Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Rezultati raziskave kažejo, da je glavni razlog za nezadovoljstvo med zaposlenimi preobremenitev. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, ter menijo, da stres na delovnem mestu vpliva na medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da se zaposleni soočajo s stresom tako, da se pogovorijo z družino, prijatelji, sodelavci. Največ pa jih za soočanje s stresom izvaja športne dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da se 23 anketirancev od 50 ne strinja, da so za opravljeno delo primerno nagrajeni. Ugotovili smo tudi, da 17 anketirancev od 50 radi prihajajo na delovno mesto in da se ne strinjajo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, zaporski delavci, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (848,40 KB)

9.
Prihodnost samozaposlovanja: trendi, izzivi in priložnosti v gig ekonomiji
Matevž Antloga, 2023, diplomsko delo

Opis: Samozaposlovanje se v zadnjem času izkazuje kot vse bolj privlačna alternativa klasičnim oblikam zaposlitve. Samozaposlitev ali tako imenovano samostojno podjetništvo omogoča inovativnim posameznikom priložnost, da sledijo svoji želji po neodvisnosti ter uresničujejo svoje podjetniške vizije. Uspeh pri delu pa od njih zahteva spretnosti na različnih področjih, za katere morda niso specializirani. V okviru diplomskega dela smo analizirali raznolike oblike samozaposlitve, razčlenili prednosti, ki spremljajo to obliko del, ter predstavili stanje, samozaposlenosti v Evropski uniji. Posebej je treba poudariti, da se številni posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni, vse bolj vključujejo v gig ekonomijo. Gig ekonomija predstavlja gospodarstvo, v katerem sodelujejo posamezniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem kratkoročnih in začasnih nalog. Gig delavci delo ali projekte, ki jih želijo opravljati, najdejo preko različnih platform, na katerih se povezujejo z naročniki, ki potrebujejo določene storitve. Na ta način lahko gig delavci sprejemajo različna dela in ponudbe, ki ustrezajo njihovim znanjem. To jim ponuja veliko fleksibilnosti, saj lahko dela, ki jih bodo opravili, razporedijo po lastnih željah. Z različnimi deli pa pridobivajo tudi znanja in izkušnje, ki jim lahko pomagajo pri nadaljnji podjetniški poti. Na podlagi sekundarnih podatkov smo predstavili trende izzive in priložnosti, ki jih prinaša gig ekonomija. Prav tako smo opisali različne platforme in vrste del, v katere se lahko vključujejo gig delavci. V aplikativnem delu raziskave smo izvedli anketo, v katero smo vključili gig delavce iz Slovenije. Namen raziskave je bil raziskati trenutno stanje gig ekonomije v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali različne vidike del, ki jih izvajajo gig delavci. Preučili smo njihovo stopnjo zadovoljstvo s tovrstnim delom ter analizirali trende, izzive in priložnosti, ki se pojavljajo. Pridobili smo vpogled v številne pozitivne vidike, ki jih prinaša gig ekonomija, ko sta fleksibilnost in lasten nadzor. Hkrati smo identificirali tudi nekatere izzive, s katerimi se soočajo gig delavci v Sloveniji, med njimi povečano konkurenco, nepredvidljivost prihodka in pomanjkanje socialnih ugodnosti. Ugotovili smo, da bo imel tehnološki napredek ključno vlogo pri oblikovanju gig ekonomij v prihodnosti.
Ključne besede: samozaposlovanje, samozaposleni, samostojno podjetništvo, mikropodjetništvo, gig ekonomija, gig delavci
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

10.
Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino - primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo
Anja Vrbanjšak, 2023, magistrsko delo

Opis: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev. Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Ključne besede: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 214; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici