| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza konstrukcije tkanin za zavese : diplomsko delo
Melanija Grnjak, 2004, diplomsko delo

Ključne besede: konstrukcija tkanin, zavese, dekompozicija, vzorčenje tkanin
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2092; Prenosov: 0

2.
3.
4.
KARAKTERIZACIJA REDUCIBILNIH ŠESTKOTNIKOV ELEMENTARNIH BENZENOIDNIH GRAFOV
Milan Černel, 2011, diplomsko delo

Opis: Benzenoidni graf je končen povezan v ravnino vložen graf brez presečnih vozlišč, v katerem je vsako lice omejeno s pravilnim šestkotnikom z dolžino stranice ena. Benzenoidni graf G je elementaren, če vsaka povezava pripada nekemu 1-faktorju grafa G. Šestkotnik h elementarnega benzenoidnega grafa je reducibilen, če tudi po odstranitvi mejnih povezav in vozlišč tega šestkotnika, graf ostane elementaren benzenoidni graf. Karakteriziramo reducibilne šestkotnike elementarnega benzenoidnega grafa. Karakterizacija je osnova za algoritem, s katerim se ugotovi zaporedje reducibilnih šestkotnikov, ki dekompozirajo graf iz te družine, v času O(n2). Poleg tega je predstavljen algoritem, ki dekompozira elementarni benzenoidni graf z največ eno perikondenzirano komponento v linearnem času.
Ključne besede: graf, vrh, dolina, lice, benzenoidni graf, 1-faktor, reducibilni šestkotnik, dekompozicija reducibilnih lic
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 1826; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (582,11 KB)

5.
Hamiltonskost kartezičnega in direktnega grafovskega svežnja
Irena Hrastnik Ladinek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Ciklična svežnjevska Hamiltonskost cbH(G) grafa G je najmanjši n, za katerega obstaja tak avtomorfizem grafa G, da je kartezični grafovski sveženj, katerega baza je cikel na n točkah in vlakno graf G, Hamiltonov graf. Podamo oceno za cbH(G) in to oceno dokažemo. Podamo potrebne in zadostne pogoje za povezanost direktnih grafovskih svežnjev katerih vlakna so cikli. Pokažemo tudi, da so vsi povezani direktni grafovski svežnji ciklov nad cikli Hamiltonovi grafi.
Ključne besede: kartezični produkt, direktni produkt, kartezični grafovski sveženj, direktni grafovski sveženj, povezanost, Hamiltonov graf, Hamiltonova dekompozicija.
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 2412; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (19,55 MB)

6.
Spletna aplikacija za 4-tlakovanja benzenoidnih grafov
Matija Pačnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen algoritem, ki poišče 4–tlakovanje elementarnega benzenoidnega grafa v linearnem času. Najprej so predstavljeni osnovni pojmi in definicije elementarnih benzenoidnih grafov. Pokazano je, da periferni 1–faktor elementarnega benzenoidnega grafa G inducira 4–tlakovanje od G. Predstavljen je algoritem MSH, ki poišče 1–faktor v linearnem času. Sledi razlaga algoritma RFD, ki se uporabi za dekompozicijo reducibilnih lic elementarnega benzenoidnega grafa. Delovanje obeh algoritmov je prikazano na primerih. V zadnjem poglavju so predstavljene programske rešitve, ki so bile uporabljene pri izdelavi spletne aplikacije in njeno delovanje na primerih različnih grafov.
Ključne besede: benzenoidni graf, 1–faktor, 4–tlakovanje, algoritem RFD, reducibilni šestkotniki, dekompozicija reducibilnih lic
Objavljeno: 23.12.2014; Ogledov: 616; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Problem izomorfizma podgrafov ravninskih grafov
Aleksander Kelenc, 2013, magistrsko delo

Opis: V problemu izomorfizma podgrafov imamo podana dva grafa G in H. Za njiju je potrebno ugotoviti, ali graf G vsebuje podgraf, ki je izomorfen grafu H. Problem je v splošnem NP-poln. V magistrskem delu se omejimo na problem izomorfizmov podgrafov ravninskih grafov. V prvem poglavju so opisani osnovni pojmi in definicije, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. V drugem poglavju so najprej opisani drevesna dekompozicija, delni izomorfizem, meja delnega izomorfizma in konsistentnost. Potem je opisan postopek za učinkovito iskanje izomorfizmov podgrafov v ravninskih grafih z omejeno drevesno širino. Nadalje predstavimo, kako pokrijemo poljuben ravninski graf s podgrafi, ki imajo omejeno drevesno širino. Na koncu je podan algoritem za iskanje izomorfizmov podgrafov ravninskih grafov, ki teče v linearnem času za vsak povezan graf H z omejeno velikostjo.
Ključne besede: izomorfizem podgrafov, ravninski graf, drevesna dekompozicija, dinamično programiranje
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1252; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (431,03 KB)

8.
NAPREDNO KRMILJENJE PROTETIČNIH NAPRAV S POMOČJO DEKOMPOZICIJE POVRŠINSKIH SIGNALOV EMG
Uroš Manačinski, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo realno-časovno dekompozicijo večkanalnih površinskih signalov EMG in izris povratne informacije uporabniku. Teoretični del obsega študijo metod za dekompozicijo signalov EMG in pregled trenutnega stanja tehnike na področju krmiljenja naprednih protetičnih naprav. Praktični del obsega izdelavo aplikacije, ki v programskem orodju matlab v realnem-času izrisuje povratno informacijo o aktivnih motoričnih enotah. Uspešnost razvite metode ovrednotimo na signalih EMG mišice tibialis anterior štirih zdravih mladih merjencev pri nizki, srednji in visoki stopnji kontrakcije. Neglede na stopnjo mišične kontrakcije, uspe metoda realnočasovne dekompozicije slediti do sedemnajstim sočasno aktivnim motoričnim enotam, ki so razpoznane s senzitivnostjo nad 95 %.
Ključne besede: površinski elektromiogram, dekompozicija signala, protetične naprave, realno-časovni sistemi, vmesniki človek-stroj
Objavljeno: 17.09.2013; Ogledov: 1011; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

9.
REŠEVANJE MEŠANO CELOŠTEVILSKIH NELINEARNIH PROBLEMOV Z DEKOMPOZICIJSKIMI IN RELAKSACIJSKIMI METODAMI
Šolasta Čuček, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj optimizacijskih metod v strukturi mešano celoštevilskega linearnega programiranja in tudi zahtevnejšega mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja, katerega razvoj se je začel v šestdesetih letih 20. stoletja. Optimizacijske metode se danes razvijajo zelo hitro, prav tako njihova uporaba v kemijski tehniki, in sicer v sistemski procesni tehniki, ki se neprestano dopolnjuje. Hkrati razvoj optimizacijskih metod predstavlja izziv za znanstvenike na področju matematičnega programiranja, gradbeništva, elektrotehnike, managementa in seveda kemijske tehnologije. Zaradi razvoja optimizacijskih metod sta v diplomskem delu obravnavani dve metodi, in sicer splošna Bendersova dekompozicija in zunanja poenostavitev s sprostitvijo enačb v strukturah mešano celoštevilskega (ne)linearnega programiranja. Prikazana, opisana in rešena sta dva primera za vsako strukturo. Na podlagi števila iteracij je bilo ugotovljeno, da potrebujejo relaksacijske metode manj iteracij in krajši računalniški čas kot izbrana dekompozicijska metoda, s čimer je bila zastavljena hipoteza potrjena.
Ključne besede: optimizacijske metode, mešano celoštevilsko linearno programiranje, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, splošna Bendersova dekompozicija, modeliranje, procesna sistemska tehnika
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 559; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici