| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BOJ ZA SLOVENSKO SEVERNO MEJO 1918-1920
Sara Klokočovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu prve svetovne vojne smo Slovenci s koroškim plebiscitom izgubili Koroško, z Rapalsko mirovno pogodbo pa Primorsko. Te izgube sta z vidika ohranjevanja narodove celote ublažila le zasedba slovenskega narodnega mejnega območja na Štajerskem novembra 1918 in priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Mariboru in severno od njega je pogumno in odločno nastopil Rudolf Maister, ki ga je Narodni svet pooblastil, da je z vojaki prevzel mesto in vso vojsko v severovzhodni Sloveniji. Kljub nasprotovanju vlade v Ljubljani so bili Maistrovi prostovoljci tisti, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Prav tako je narodna zavest pomagala k zmagi generala Maistra in slovenskih železničarjev, da je bila zlomljena stavka na železnici, ki je imela namen zadušiti slovensko vojsko v mestu in onemogočiti promet. Vojaška in politična zasluga Maistrovih borcev je, da so s svojim bojem rešili za Slovenijo štajersko Podravje in od Koroške Mežiško dolino. Brez njih bi izgubili večji del Spodnje Štajerske, tako kot smo izgubili Koroško.
Ključne besede: deklaracijsko gibanje, državni prevrat, mobilizacija, boj za slovensko severno mejo, Rudolf Maister, boji za Radgono, Koroška v prevratnem času, koroški plebiscit, propaganda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4404; Prenosov: 862
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
ČASNIK ŠTAJERC MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Liljana Hronek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obdobje prve svetovne vojne in prikazuje preganjanje Slovencev, majniško deklaracijo, deklaracijsko gibanje ter kulturne dogodke skozi oči časnika Štajerc. Osnovni vir za diplomsko delo je torej predstavljal nemško orientirani časnik Štajerc, ki je izhajal od leta 1900 do 1918 v ptujski »nemški trdnjavi«. Le-ta je močno zaznamovala njegovo pisanje o dogodkih in njegova stališča, saj je prinašal članke naklonjene Nemcem in njihovim privržencem ter članke uperjene proti narodno zavednim Slovencem. V duhu močnega avstrijskega patriotizma in nemške orientacije je zato odobraval aretacije Slovencev v prvih letih vojne, ostro kritiziral majniško deklaracijo in nasprotoval deklaracijskemu gibanju ter se veselil protideklaracijskih izjav in shodov. Zaradi okrnjenega kulturnega življenja med prvo svetovno vojno je redko poročal o kulturnih dogodkih. Čeprav je bil nemško orientiran, je bil pisan v slovenskem jeziku, da bi se čimbolj približal slovenskemu kmetu na podeželju, kateremu je bil namenjen.
Ključne besede: prva svetovna vojna, preganjanje Slovencev, majniška deklaracija, deklaracijsko gibanje, kulturno dogajanje, Štajerc.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2402; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
ŠALEŠKA DOLINA V ČASU PRVE SVETOVNE VOJNE (1914-1918)
Dijana Šmon, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas prve svetovne vojne ostaja v človeški zgodovini kot ena izmed poglavitnih prelomnic človeštva ter eno izmed najtežjih zgodovinskih obdobij, katerega posledice so spremenile razmerja med državami in podobo sveta, Evrope, Slovenije ter posledično tudi Šaleške doline. Slovenci so v času prve svetovne vojne živeli pod tujo upravo, ki je vplivala na vsa družbeno-kulturna in politična področja. Z mobilizacijo so ostali kraji Šaleške doline povsem brez delovne sile, kar je oslabilo gospodarstvo in okrnilo izvedbo pouka v šolah, saj so moške vloge doma prevzeli otroci. Zaradi rekvizicij in velikih potreb vojske je ljudem primanjkovalo tudi osnovnih potrebščin za preživetje, ki so jih od leta 1914 dalje dobili še samo na karte. Tuja oblast se je kazala v ustanavljanju nemških ustanov, zavodov, društev in prevladi nemškega prebivalstva v mestnih upravah. Dve izmed večjih gospodarskih panog v Šaleški dolini, ki sta se ohranjali, sta bili rudarstvo in usnjarstvo z družino Vošnjak. V premogovniku je delovanje prevzela vojaška uprava, v usnjarni v Šoštanju pa so se borili s pomanjkanjem delavcev. Kljub vojni pa je slovensko prebivalstvo želelo ohranjati narodno zavest s številnimi društvi (Družba Cirila in Metoda, Sokol) in obdržati kulturno življenje s prirejanjem različnih gledaliških predstav. Težnje po neodvisnosti slovenskega naroda so se pojavile že med vojno in so se z Majniško deklaracijo 30. maja 1917 razvile v vseslovensko deklaracijsko gibanje. Preobrati na vojnih frontah so ob koncu leta 1918 pripeljali do konca prve svetovne vojne in slovenskemu narodu se je uspelo rešiti tuje nadoblasti ter povezati z južnoslovanskimi narodi v novo državno tvorbo, ki je omogočila samoodločbo narodov ter avtonomijo ljudstev znotraj le-te z enotnim političnim vodstvom.
Ključne besede: Šaleška dolina, prva svetovna vojna, vojaška uprava, življenjske razmere, gospodarstvo, slovensko-nemški odnosi, jugoslovansko gibanje, deklaracijsko gibanje, čas prevrata.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1392; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici