Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv ultravijoličnih žarkov na transformacijo neaktivnih oblik kanabinoidov v aktivne in na medsebojno transformacijo aktivnih oblik (THC v CBN) v ekstraktu industrijske konoplje. Kanabinoidi so, zaradi svojih medicinskih lastnosti, ključne zdravilne komponente v konoplji, vendar je zaradi zakonskih omejitev potrebna regulacija njihove vsebnosti. Ekstrakti so bili 15-vatni ultravijolični svetilki izpostavljeni za čase od 0 do 65 minut in analizirani s sistemom za tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo. Za minimizacijo komponente THC sta optimalna časa pod lučjo okrog 32 in 65 minut, v katerih vsebnost pade iz začetne vrednosti 1,97 % na 0,81 % in 0,76 %. Ob upoštevanju, da je naš cilj ohraniti visoko vsebnost komponente CBD, je predlagan optimalni čas 32 minut, saj vsebnost le-tega pri 65. minuti opazi strm padec. Vsebnost CBD po začetnem padcu (od 52,20 % na 32,50 %) ostaja približno konstantna, dokler pri času 40 minut ne začne naraščati do 37,74 % in nato do 65. minute ponovno pade. Vsebnost CBN zaradi transformacije iz THC narašča do časa 32 minut (od 0,050 % na 0,17 %). Po času 50 minut začne vsebnost CBN padati. Komponenta CBC ohranja približno enako vsebnost (0,97 %). Podatke smo statistično obdelali in ugotovili, da je vpliv izpostavljenosti ekstrakta industrijske konoplje ultravijoličnim žarkom na transformacijo kanabinoidov signifikanten, valovna dolžina pa nima bistvenega vpliva.
Ključne besede: transformacija kanabinoidov, ultravijolični žarki, dekarboksilacija, konoplja, ekstrakcija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo različnih tehnik izolacije in separacije kanabinoidov iz industrijske konoplje, njihovo dekarboksilacijo ter antioksidativne lastnosti. Kanabinoide iz industrijske konoplje smo izolirali z različnimi ekstrakcijskimi metodami in primerjali rezultate vsebnosti posameznih kanabinoidov, ki so bile določene s pomočjo tekočinske kromatografije (LC-MS). Pričakovano smo večjo vsebnost kislinskih kanabinoidov zabeležili v ekstraktih, ki so bili pridobljeni pri nižjih temperaturah (maceracija), medtem ko so pri višjih temperaturah bili ekstrakti podvrženi procesu dekarboksilacije ter posledično vsebovali več nekislinskih kanabinoidov. Posamezne kanabinoide iz pripravljenih ekstraktov smo ločevali s tankoplastno kromatografijo sklopljeno z masnim spektrometrom (TLC-MS). Preverili smo vpliv pomembnih kromatografskih parametrov (relativna vlažnost, temperatura, mobilna faza) na učinkovitost ločbe. Ugotovili smo, da je ločba posameznih kanabinoidov izjemno zahtevna. Zanimal nas je tudi vpliv temperature, časa in oblike, v kateri se kanabinoidi nahajajo, na proces dekarboksilacije kislinskih kanabinoidov. Opazili smo, da hitrost dekarboksilacije s temperaturo in časom močno naraste. Kanabinoidi v ekstraktih so za popolno dekarboksilacijo kislinskih kanabinoidov potrebovali manj časa kot kanabinoidi v rastlinskem materialu. Antioksidativne lastnosti posameznih ekstraktov in kanabinoidov smo določili s pomočjo DPPH in β-karotenske metode, ter jih primerjali z dvema pogosto uporabljenima antioksidantoma - askorbinsko kislino ter BHT. Izsledki obeh metod so potrdili izjemen antioksidativni potencial kanabinoidov v ekstraktih, ki so pokazali primerljive rezultate kot askorbinska kislina. Posamezni standardi kanabinoidov so antioksidativno manj učinkoviti, kar nakazuje na pomembnost sinergističnega učinka kanabinoidov.
Ključne besede: kanabinoidi, LC-MS, TLC-MS, dekarboksilacija, antioksidativnost
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1146; Prenosov: 247
Celotno besedilo (2,25 MB)