Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kako lahko cilje kulturno-umetnostne vzgoje uresničujemo skozi izvedbo plesnih dejavnosti v skupini predšolskih otrok. Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, in sicer teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem kulturno-umetnostne vzgoje, se seznanili s cilji in načeli kulturno-umetnostne vzgoje ter predstavili vlogo kulturno-umetnostne vzgoje v izobraževanju. Osredotočili smo se na eno izmed področij kulturno-umetnostne vzgoje, in sicer na področje plesne umetnosti, ki smo ga samostojno opredelili. Izpostavili smo pomen plesa za otrokov razvoj, plesne dejavnosti in vlogo odraslega pri načrtovanju in izvedbi teh. V praktičnem delu smo pripravili in izvedli osem plesnih dejavnosti, pri katerih smo izhajali iz ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Na podlagi evalvacij izvedenih dejavnosti v skupini otrok smo ugotovili, da so se otroci seznanili s pomenom kulturno-umetnostne vzgoje, saj so spoznavali različne kulture, lastno kulturno dediščino in razvijali kritičen odnos do kulture ter umetnosti.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, plesna umetnost, plesne dejavnosti, predšolski otrok, načrtovanje dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 71; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 120; Prenosov: 33
Celotno besedilo (5,33 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerne dejavnosti mešanja barv pri likovnem izražanju predšolskih otrok smo predstavili šest dejavnosti za postopno navajanje otrok na mešanj barv. Dejavnosti smo izvedli z otroki, starimi 5–6 let. Pri dejavnostih smo svetlili in temnili osnovne barve, mešali osnovne in komplementarne barve, mešali črno in belo ter osnovne barve s črno in belo. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otroka med petim in šestim letom starosti in likovne tehnike ter podrobneje slikarske tehnike. Predstavili smo tudi, na kateri format naj otroci slikajo in kako naj bodo čim bolj kakovostno opremljeni likovni kotički, učilnice in delavnice. Predstavili pa smo tudi ustrezne oblike dela in likovno področje v kurikulumu. V empiričnem delu smo predstavili primerne dejavnost mešanja barv. Pri dejavnosti smo odkrivali, v kakšnih paletah naj otroci mešajo barve, kakšen naj bo format glede na motiv in obliko dela. Ugotovili smo, da je bolje, da imajo palete prekate oz. da namesto palet uporabimo dovolj velike lončke. Zaželeno pa je, da že na začetku dejavnosti otrokom ponudimo količinsko precej več svetle barve v razmerju s temnejšo. Najpomembneje pa je, da so tempera barve kakovostne.
Ključne besede: predšolski otrok, likovne dejavnosti, slikanje, likovna didaktika, mešanje barv
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 157; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,19 MB)

Opis: Interesne dejavnosti so prostovoljne dejavnosti, ki jih posamezniki izberejo glede na svoje zanimanje, hobije ali strasti. Vključujejo lahko različna področja, kot so šport, umetnost, glasba, ples, znanost, tehnologija in drugo. Namen teh dejavnosti je spodbujati osebni razvoj, razvijanje spretnosti, izražanje kreativnosti, socialno interakcijo in zadovoljstvo do dejavnosti. Igrajo pomembno vlogo pri krepitvi interesov, talentov ter celostnem razvoju posameznikove osebnosti. V raziskavi je sodelovalo 136 učencev iz naključno izbranih osnovnih šol na Koroškem. Rezultati kažejo, da se učenci bolj vključujejo v šolske interesne dejavnosti v primerjavi z obšolskimi interesnimi dejavnostmi. Pri čemer se učenci najpogosteje vključujejo v športne interesne dejavnosti. Pomemben dejavnik, ki spodbuja učence k vključevanju v interesne dejavnosti, je lasten interes, ki hkrati predstavlja tudi pomemben pogoj za sodelovanje v teh dejavnostih. S samo ponudbo interesnih dejavnosti so učenci v veliki večini zadovoljni, a ugotavljamo, da so bolj zadovoljni s ponudbo obšolskih interesnih dejavnosti. Posledica vključevanja v interesne dejavnosti je lahko tudi preobremenjenost učencev. S tem smo pridobili vpogled v obiskovanje interesnih dejavnosti učencev na Koroškem, kar je lahko učiteljem v pomoč pri njihovem pedagoškem delu.
Ključne besede: šolske interesne dejavnosti, obšolske interesne dejavnosti, učenec, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,31 MB)

Opis: Otroka književna dela čustveno bogatijo. Preko njih se otrok uči in vzgaja. Vrednost dobro izbranega in kakovostnega književnega dela je prav tako pomembna kot vrednost dobro izbrane igrače. Povezava z glasbo otroku omogoči bogato doživljanje književnega dela. Namen diplomskega dela je bil analizirati deset izbranih književnih del in jih obogatiti z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu. Ta so: Cvetka Bevc: Klavirski duhec Jošti (2005), Cvetka Bevc: Pesem za vilo (2009), Andrea Hoyer: Na koncertu (1999), Andrea Hoyer: V glasbeni šoli (1998), Tinkara Kovač: Tinka Tonka flavtofonka in neandertalčeva piščal iz divjih bab (2017), Svetlana Makarovič: Mesečinska struna (2014), Collin Maclntyre: Zdolgočaseni boben (2019), Moritz Petz: Kdo tako grdo poje? (2014), Anja Štefan: Čmrlj in piščalka (2019) in Zaf Zapha: Yemaya: glasbeno popotovanje v Latinsko Ameriko (2010). V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča o teoriji slikanic in teoriji glasbenih dejavnosti. Uporabljena je bila multimodalna analiza izbranih slikanic glede na interakcijo med besedilom in ilustracijami (glavni literarni liki, književni čas, književni prostor, razpoloženje, stranski liki, pripovedovalec, snov, tema, motivi, zgradba in zgodba). Za diplomsko nalogo je bila izbrana kakovostna literatura, ki se povezuje z drugim predmetnim področjem – glasbo.
Ključne besede: glasbena književna dela, analiza književnih del, glasba, glasbene dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,08 MB)