1. Razmerja med dejavnostjo kontrolinga, tržno vrednostjo in uspešnostjo poslovanja velikih slovenskih podjetijUroš Resnik, 2018, magistrsko delo Opis: Po vedno večjih zahtevah trga o celovitem usmerjanju in upravljanju podjetij se je kontroling razvil v proces, ki ga poznamo danes. Dejavnost kontrolinga je kompleksna panoga, ki se od pristopa (anglo-ameriški in nemški) do organiziranosti poslovnega subjekta razlikuje. Na organiziranost dejavnosti kontrolinga vpliva velikost podjetja, okolje, razvejanost in kompleksnost organizacije. Geografski in zgodovinski faktorji imajo ključni vpliv na razumevanje kontrolinga v podjetjih.
Pojmovanje službe, ki izvaja dejavnosti kontrolinga, ni enotno. Neodvisno od imenovanja službe je enotna težnja dejavnosti kontrolinga k informacijski podpori, usmerjanju in uravnavanju poslovanja podjetja. Cilj poslovanja vsakega podjetja je povečati uspešnost v poslovanju in s tem posredno maksimirati tržne vrednosti.
Namen magistrske naloge je preučiti razmerja med dejavnostjo kontrolinga, uspešnostjo poslovanja in tržno vrednostjo podjetja na vzorcu slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi.
Ključne besede: kontroling, dejavnost kontrolinga, uspešnost poslovanja, vrednost podjetja, tržna kapitalizacija, upravljanje, informiranje, analiziranje, planiranje
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 504; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,93 MB) |
2. ZNAČILNOSTI DEJAVNOSTI KONTROLINGA VETERINARSKIH POSTAJLidija Juvan, 2016, magistrsko delo Opis: Dejavnost kontrolinga je pripomoček poslovodstva, ki načrtno usmerja in uravnava delovanje podjetja ali organizacije. Naloga dejavnosti kontrolinga je priskrbeti informacije za usmerjanje in nadziranje organizacije doseganja zastavljenih ciljev. Odgovorni nosilec te dejavnosti je kontroler, ki s svojim strokovnim znanjem skrbi za trajnostni obstoj in razvoj organizacije.
Veterinarske organizacije so javne službe, katerih primarna dejavnost je ugotavljanje in diagnosticiranje bolezni ter zdravljenje bolnih živali. Njihov cilj delovanja ni v doseganju dobička, ampak z danimi in omejenimi sredstvi doseči maksimalne koristi in zadovoljstvo uporabnikov njihovih storitev. Vendarle pa si pri vodenju poslovnega procesa veterinarske organizacije želijo, da slednje delujejo varčno, učinkovito in uspešno.
Organizacije uvajajo dejavnost kontrolinga v svoje poslovanje, saj se zavedajo koristi, ki jih slednja prinaša. Ker do zdaj ni bilo veliko znanega o izvajanju te dejavnosti v veterinarskih organizacijah, smo z raziskavo uvajanja in izvajanja dejavnosti kontrolinga na izbranih veterinarskih postajah želeli ugotovili, kako in v kolikšni meri slednje izvajajo to dejavnost.
V raziskavi smo ugotovili, da imajo izbrane veterinarske organizacije vzpostavljen celovit informacijski sistem, kateri jim omogoča kakovostno načrtovanje, nadziranje in analiziranje celotnega poslovanja. Z vzpostavitvijo kontrolinga ali podobnega informacijskega sistema je moč razpolagati s kakovostnimi informacijami, katere omogočajo učinkovito usmerjanje in uravnavanje poslovanja. Pri raziskovanju izbranih veterinarskih postaj smo ugotovili, da s sprotnim spremljanjem stroškov in drugih vidikov poslovanja veterinarske organizacije zagotavljajo uresničevanje postavljenih ciljev ter tako varčno, učinkovito in uspešno delujejo.
Ključne besede: dejavnost kontrolinga, veterinarske postaje, poslovodstvo, poslovna uspešnost
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 729; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,20 MB) |
3. VZPON ALI ZATON KONTROLINGA V KRIZI - PRIMERI SLOVENSKIH PODJETIJInis Kampl, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo in pomen dejavnosti kontrolinga pred in v času krize v podjetjih, ki izvajajo to dejavnost. Poleg teoretičnih spoznanj o dejavnosti kontrolinga in krize, raziskava zajema še empirični del, kjer smo podatke, zbrane na podlagi vodenih intervjujev, obdelali s pomočjo analize primera. V raziskavi ugotavljamo, ali obstajajo priložnosti za vzpon dejavnosti kontrolinga v času krize. Ugotovitve v raziskavi potrjujejo nekatere zastavljene hipoteze. Kriza je čas, ko dejavnost kontrolinga pridobiva na uporabnosti in pomembnosti v poslovodenju podjetja. V času krize prevladujejo decentralizirani slogi vodenja, pri katerih se skupni cilji podjetja prenašajo na nižje odločevalne ravni. Delno smo potrdili hipotezo, s katero smo trdili, da se v času krize zagotavlja uresničitev planov na način, da se analizirajo odmiki med doseženim in planiranim ter sprožajo potrebne akcije za odpravljanje odmikov. V nalogi smo ovrgli hipotezo, ki pravi, da so se informacije poslovodstvu razširile iz spremljanja preteklih procesov in stanj na informacije za učinkovito usmerjanje in usklajevanje vseh poslovnih procesov in stanj. Glede na sklop odgovorov, ki smo jih prejeli o organiziranosti poslovanja podjetij, pa smo morali ovreči tudi hipotezo, ki pravi, da so v času krize podjetja vpeljala poslovno miselnost, ki temelji na strožji notranji poslovni disciplini in natančnejši opredelitvi poslovnih nalog in ciljev, saj je bilo v podjetjih tako že pred krizo.
Ključne besede: dejavnost kontrolinga, kontroler, decentraliziran slog, informacije, poslovna miselnost, ciljno vodenje, analiziranje, odločanje, ukrepanje, organiziranost poslovanja, kriza
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 1080; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. PROBLEMI RAZMERJA MED NOSILCEM DEJAVNOSTI KONTROLINGA IN PREJEMNIKI INFORMACIJ LE-TEMateja Zamuda, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: Strokovnjaki pogosto svetujejo podjetjem, da se je treba prilagajati na spremembe s prestrukturiranjem podjetja in z uvedbo dejavnosti kontrolinga. Napovedujejo, da bo v prihodnosti vloga kontrolerjev narasla.
Najpogosteje so nosilci dejavnosti kontrolinga kontrolerji, prejemniki informacij te dejavnosti pa so poslovodje. Obseg nalog kontrolerja je odvisen od več dejavnikov, in sicer od velikosti in zapletenosti organizacije, panoge, njegove osebnosti in sposobnosti ter od zamisli vrhovnega poslovodstva. Poslovodje najdemo v podjetju na vseh ravneh, glede kontrolerja pa stroka ni enotna, prav tako so različne tudi empirične raziskave. Ne glede na to, na kateri ravni v podjetju sta poslovodja in kontroler, je pomemben odnos med njima. Brez sodelovanja in komuniciranja med poslovodjem in kontrolerjem ni kontrolinga. Pomembno je, da se kontroler in poslovodja med seboj dobro poznata ter si zaupata.
V praktičnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu med nosilcem dejavnosti kontrolinga in prejemniki informacij le-te v slovenskih podjetjih. V raziskavi, ki je bila opravljena v štirih slovenskih podjetjih, so sodelovali štirje nosilci dejavnosti kontrolinga in devetnajst prejemnikov informacij dejavnosti kontrolinga.
Najpomembnejše ugotovitve raziskave:
‒ odnos med poslovodji in kontrolerji oboji v povprečju ocenjujejo kot dober. Tudi sodelovanje in komunikacijo so ocenili kot dobro. Zaznati je razlike v ocenah med podjetji. V povprečju so najboljše ocene v podjetjema »C« in »D«;
‒ bistveno več konfliktov se pojavlja v podjetjema »A« in »B«;
‒ kontrolerji so pri svojih osebnostnih značilnostih najpogosteje izpostavili komunikativnost, inovativnost in vztrajnost;
‒ poslovodje so pri kontrolerjih najpogosteje izpostavili komunikativnost, vztrajnost in strpnost. Nihče med njimi ni omenil vedoželjnosti.
Ker strokovnjaki poudarjajo pomen dejavnosti kontrolinga, menimo, da bi bila smiselna raziskava o odnosih med nosilci dejavnosti kontrolinga in prejemniki informacij le-te, v katero bi vključili večje število slovenskih podjetij.
Ključne besede: kontroling, dejavnost kontrolinga, prejemniki informacij dejavnosti kontrolinga, poslovodja, kontroler, odnosi med poslovodjem in kontrolerjem, kontrolerjeva poročila, konflikt, komunikacija.
Objavljeno: 20.02.2012; Ogledov: 1585; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,51 MB) |
