| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


971 - 977 / 977
Na začetekNa prejšnjo stran89909192939495969798Na naslednjo stranNa konec
971.
Primerjava gibalne učinkovitosti športno aktivnih in športno neaktivnih študentov ocenjenih z metodo FMS
Urška Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno aktivnostjo študentov in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, izmerjeno s pomočjo metode FMS (Functional Movement Screen). V raziskavo je bilo vključenih 80 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, starih med 20 in 24 let. S pomočjo ankete smo študentke uvrstili med športno aktivne (športno aktivne več kot 30/min dan) in športno neaktivne (športno aktivne manj kot 30 min/dan). Študentke so bile testirane s pomočjo metode FMS. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0 za Windows. Z neparametričnim Mann-Whitney preiskusom za neodvisne vzorce smo ugotavljali statistično značilnost razlik v povprečjih rangov dveh skupin. Stopnja zaupanja pri vseh testih je bila 95 %. Rezutltati so pokazali, da v izvedbah FMS testov med skupinama športno aktivnih in športno neaktivnih študentk obstajajo razlike. Med športno aktivnostjo študentk in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, obstaja povezanost. Športno aktivne študentke pri testnih nalogah dosegajo višje ocene, kot športno neaktivne študentke, vendar pa je pri športno aktivnih študentkah zaznati neskladja v mnogo večji meri kot pri športno neaktivnih študentkah. Neskladja se pojavljajo pri testnih nalogah PRESTOP OVIRE z desno nogo in PRESTOP OVIRE z levo nogo, IZPADNI KORAK z levo nogo in IZPADNI KORAK z desno nogo, ZAROČENJE z levo roko in ZAROČENJE z desno roko, DVIG IZTEGNJENE NOGE z levo nogo in DVIG IZTEGNJENE NOGE z desno nogo, DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z levo dvignjeno roko in DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z desno dvignjeno roko. Gibalne sposobnosti se torej s primerno organizirano, vodeno in posamezniku prilagojeno športno aktivnostjo ali prostočasno vadbo lahko dodatno razvijajo. Športno neaktivni posamezniki imajo slabše razvite obe polovici telesa, med tem ko imajo športno aktivni posamezniki eno polovico telesa bolje razvito. Enolična športna aktivnost torej ne prispeva k skladnemu razvoju gibalnih sposobnosti, zato bi morala biti športna aktivnost otrok, mladostnikov, odraslih, raznolika in raznovrstna ter pravilno načrtovana.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalna dejavnost, skladnost
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 84; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

972.
Razvoj detektivske dejavnosti in poznavanje detektivskega poklica v Republiki Sloveniji
Barbara Bukšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju detektivske dejavnosti v Sloveniji in poznavanju detektivskega poklica med prebivalci Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj in ugotoviti kakšno je poznavanje ter mnenje širše slovenske javnosti o omenjeni tematiki. Ključna koncepta za pravilno razumevanje diplomskega dela sta detektivska dejavnost in detektiv, ki sta se razvila na začetku 19. stoletja v Franciji. V primerjavi z drugimi državami v Evropi in s Svetom, je v Sloveniji prišlo do razvoja detektivske dejavnosti veliko let kasneje. Gre za stoletje in več. Postopek pridobitve licence omenjenega poklica se med državami razlikuje, saj imajo ponekod šole za detektive česar pri nas nimamo. Število detektivov je odvisno od razvitosti in velikosti držav, števila prebivalstva in njihovih potreb po detektivih ter odstotka kriminalitete v posamezni državi. Gre za primerjavo ugotovljenih podatkov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, Francijo, Nemčijo ter Veliko Britanijo. Zaradi zanimanja kakšno je poznavanje in mnenje o detektivskem poklicu, je bila izvedena anketa, ki jo zaključna naloga obravnava v svojem drugem delu. Anketa je bila osrednji element na katerega se je diplomsko delo še posebej fokusiralo. Gre za podatke, ki kažejo, da je večina respondentov oziroma anketirancev že slišala za omenjeno dejavnost, ne vedo pa najbolj s čim se detektivi ukvarjajo in kakšno je njihovo delo. Posledično kar nekaj anketirancev ni imelo ustvarjenega mnenja, saj sami menijo, da vedo premalo o vprašani temi. Kljub temu da večina ljudi ni nikoli najelo detektiva, so bili mnenja, da detektive v Sloveniji potrebujemo. Pridobljeni podatki povejo, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi detektivska dejavnost postala bolj prepoznavna in na kakšne načine bi poznavanje lahko razširili. Diplomsko delo ugotavlja, da je poklic detektiva premalo razširjen med prebivalci Slovenije in da bi bilo potrebno več oglaševanja ter govora o omenjenem poklicu, da bi se ljudje bolje zavedali kakšen je dan detektiva.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivska dejavnost, detektiv, razvoj detektivske dejavnosti, anketa
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 105; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

973.
Dvojni tajni agent
Maša Kop, 2019, magistrsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 303; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (496,58 KB)

974.
Pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti
Aleksandra Hočevar, 2019, diplomsko delo

Opis: Pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti je tema, ki me je pritegnila, ker obstaja že kar nekaj raziskav izvedenih glede mnenja javnosti o policiji in njihovem delu, kot tudi med policisti, kakšno imajo mnenje o njihovem delu, medsebojnem zaupanju ipd. pa vendar, se mi zdi to, nikoli dovolj raziskana tema. Recesija je povzročila precejšnje nezaupanje v institucije, velika posledica nezaupanja pa je definitivno vpliv medijev. Za temo pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti, sem se odločila, saj skoraj da vsakodnevno slišimo kritiziranje našega sistema nadzora in policijsko delo. Diplomsko delo temelji na podlagi pregleda literature, pridobljene iz predhodno izvedenih raziskav, študij, člankov in knjig. Policijsko delo je naporno, zahtevno in od policista zahteva veliko zbranosti in odgovornosti. Je pa seveda tudi plemenito in pomembno, saj policisti pomagajo ljudem v nesreči, skrbijo za varnost v družbi in skrbijo za spoštovanje zakonov. Zato dela policista ne mora opravljati vsak, saj je pomembno, da je policist komunikativen, odprt, z določeno stopnjo avtoritete, odločen in pravičen. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele, pa vendar so si ti deli bolj blizu kot bi si mislili, saj vsi deli vplivajo na samolegitimnost policistov, k temu pa povezano zaupanje v policiste. V prvem delu sem predstavila pooblastila policije in policijskega dela in primer s prekoračitvijo pooblastil. V drugem delu s tem povezano zaupanje v policijo s strani javnosti in medsebojno zaupanje med policisti. V tretjem delu pa nekaj o legitimnosti policijske dejavnosti in samozaznavi legitimnosti. Vsi deli so si med seboj bolj blizu, kot bi si na prvi pogled mislili, saj ravno spoštovanje policijskih pooblastil in ravnanje po zakonih, v javnosti zbudi zaupanje v policijo, zaupanje v policijo kreira boljšo podobo policistov v javnosti in podoba javnosti in medsebojno zaupanje policistov sta ena izmed glavnih dejavnikov, ki vplivata na samozaznavo legitimnosti pri policistih.
Ključne besede: diplomske naloge, zaupanje, legitimnost, policijska dejavnost
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 18; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (904,95 KB)

975.
Vloga detektiva na področju goljufij in disciplinskih kršitev
Nives Ravnak, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 42; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

976.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 84; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

977.
Detektivska dejavnost kot alternativa in dopolnitev državnim organom
Mateja Artič Slemenšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek Detektivska dejavnost v Slovenije je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Prvi zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 1994, prenovljen je bil leta 2011. Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) iz leta 2011 v 26. členu omogoča detektivom uporabo detektivskih upravičenj, je pa od vsakega posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo upravičenja uporabil v praksi. Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo, in s tem postali odlična alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjene in zaupanja vredne osebe, ki imajo opravljeno detektivsko licenco, katero jim podeli Detektivska zbornica Slovenije. Dodatna usposabljanja oziroma specializacija pa bi jim omogočala sodelovanja z državnimi organi na področju varnosti, nadzora, sodelovanja s skupnostjo, ozaveščanju državljanov, predvsem mladih glede pasti, ki jih prinašajo nove oblike kriminala… Policija je tista, ki v največji meri skrbi za varnost državljanov, naraščajoča bagatelna kaziva dejanja, pomanjkanje kadra pa so posledica, da policija kazniva dejanja preiskuje počasi, nekvalitetno ali pa sploh ne. Pomembno vlogo bi detektivi lahko odigrali pri zbiranju dokaznega gradiva v predkazenskem in kazenskem postopku, kar jim ZDD-1 v 26. členu tudi omogoča. Z uvedbo koncesije za detektivsko dejavnost bi policija del nalog, ki se preganjajo po uradni dolžnosti prepustila detektivom, s tem bi preiskanost kaznivih dejanj postala boljša in hitrejša. Za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje z državnimi organi je pomembno tudi poznavanje detektivske dejavnosti med prebivalci Republike Slovenije, zato smo v empiričnem delu naloge z anketo ugotavljali kakšno je poznavanje detektivske dejavnosti pri nas in ali jo enačijo z delom policije. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je poznavanje detektivske dejavnosti slabo, da jo ljudje enačijo z delom policije, za kar so vsekakor pripomogle mnoge filmske in knjižne uspešnice. Ključnega pomena pri samem razvoju detektivske dejavnosti je tudi približati detektivsko dejavnost ljudem, jih izobraziti, saj bo le tako detektivska dejavnost lahko postala uspešna alternativa in dopolnitev državnim organom.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, državni organi, zakon
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici