| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1010
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRT MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA RESTAVRACIJE MAK
Vesna Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: Podjetje, ki želi ohraniti ali celo povečati svoj tržni delež, mora z okolico uspešno komunicirati. Zato je ključnega pomena, da si zastavi uresničljiv načrt marketinškega komuniciranja. S potrošniki je namreč potrebno vzpostaviti dialog, ki mora biti učinkovit in dolgotrajen, ki temelji na zaupanju med obema stranema in prinaša zadovoljstvo tako potrošniku kot ponudniku. Magistrsko delo je posvečeno preučevanju marketinškega komuniciranja restavracije Mak v Mariboru. Sama naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del zajema teorijo s področja marketinškega komuniciranja, predstavljene so osnove marketinškega komuniciranja, poseben poudarek pa je na njegovih orodjih. Na kratko je orisana tudi gostinska dejavnost. V raziskovalnem delu so navedeni rezultati anketnega vprašalnika in predstavljen je načrt marketinškega komuniciranja restavracije Mak.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, orodja marketinškega komuniciranja, oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, neposredno trženje, osebna prodaja, restavracija Mak, gostinska dejavnost
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (921,82 KB)

2.
Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji
Boštjan Ban, 2020, magistrsko delo

Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

3.
Folklorna dejavnost v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Nejc Černela, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti pojem folklore ter zastopanost folklornih vsebin v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Predstavljene so skupine posebnih potreb, v katere se učenci v skladu z njihovimi primanjkljaji umestijo. Pozornost smo namenili tudi poučevanju ljudskih plesov v rednih osnovnih šolah pri predmetu glasbene umetnosti. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice označili svoje strinjanje s trditvami. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike med stališči o vključevanju, možnostih poučevanja in vplivih folklornih vsebin na otroke, kateri so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja; pozornost pa smo namenili tudi morebitnim statistično pomembnim razlikam med skupinami strokovnih delavcev. Podatke smo analizirali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da strokovni delavci, ki imajo pozitiven odnos do folklore, pogosteje vključujejo folklorne vsebine v svoje delo z učenci (H1 in H2). Večina anketiranih se strinja s trditvami o možnostih vključevanja učencev s posebnimi potrebami v folklorno dejavnost (H3 in H4), prav tako so se v večini strinjali s stališči, ki so bila povezana z zagotavljanjem pogojev za izvajanje folklorne dejavnosti v ustanovah, kjer so zaposleni (H5 in H6). Tudi glede stališč, ki sta bili povezani z vsebinami v učnih načrtih za gibanje in športno vzgojo ter glasbeno vzgojo, so anketiranci v večini pritrdili, da ponujata ta učna načrta dovolj možnosti, da folklora dobi zasluženo pozornost v posameznih oddelkih (H7 in H8). Rezultati kažejo na to, da je možno z dobrim načrtovanjem, ustreznim naborom pedagoških instrumentov in prepričljivo izvedbo ustvariti pogoje za to, da folklora v šolskem sistemu dobi dovolj pozornosti in se otrese konotacije nepriljubljenosti med učenci; vsebine iz učnih načrtov ponujajo dovolj smernic za vnos folklornih vsebin v učni proces; obstajajo razlike med skupinami strokovnih delavcev – defektologi in specialni pedagogi v splošnem namenjajo folklornim dejavnostim več pozornosti, kar je pričakovano, saj ravno ti preživijo z učenci največ časa.
Ključne besede: Folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Militarizacija policijske dejavnosti v ZDA in Evropi
Luka Hribar, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes je ločnica med vojsko in policija vedno bolj zabrisana. Policija se je v zadnjih nekaj letih prebila v samo središče mednarodne varnosti. Število policistov na ulicah glavnih mest se je občutno povečalo, predpostavlja se tudi, da je policija, kot civilna sila bolje usposobljena in opremljena in je sposobna bolje vzpostaviti red in stabilnost v državi, kot vojska. Diskusija militarizacije policije je pridobila veliko pozornost tako v akademskih krogih, kot tudi v medijih. Še posebej se ta vpliv čuti v Združenih državah Amerike. Po vsej državi, ameriške policijske agencije za uveljavitev zakona, uporabljajo agresivno vojaško taktiko in orožje. Moč in stanje militarizacije ameriške policije se je v praksi prikazalo v odzivu na strelske pohode in množične proteste po državi, na splošno pa se odpirajo resna vprašanja o etiki paravojaške policije in njenih vplivih na skupnost. Že od leta 1996 v Združenih državah Amerike deluje program Ministrstva za obrambo ZDA, pod imenom »Program 1033«, katerega glavni cilj je prenesti in priskrbeti vojaško lastnino, ki vojski ni več potrebna na organe kazenskega pregona. Vendar pa primerov policijske militarizacije ne najdemo zgolj v Združenih državah Amerike. Policijske organizacije se danes po vsem svetu, tudi po Evropi, z militarizacijo policijske dejavnosti soočajo s sodobnimi grožnjami. Ta postopni premik k militariziranemu policijskemu delu izhaja iz groženj sodobnega sveta, predvsem terorizma, ki so države spodbudile, da svoje organe kazenskega pregona militarizirajo do te mere, da se lahko zoperstavijo katerikoli možni grožnji. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali skupnost potrebuje močno oboroženo policijo, oklepna vozila in vojaško opremo za pregon po mestnih ulicah, ki vendarle niso vojno žarišče. Pomembno je poudariti, da obstajajo legitimni razlogi za uporabo nekatere vojaške opremo, ki jo je policija pridobila in nekatere vojaške taktike, za katere so usposobljeni. Toda večina militarizirane policije naredi več škode kot dobrega. Militarizacija organov kazenskega pregona zagotovo vpliva na to, kako skupnost zaznava in dojema policijske sile. To lahko otežuje prizadevanja za izgradnjo zaupanja in sodelovanja med policijo in skupnostjo, kateri služijo in jo ščitijo, kar pa je bistvo policijskega dela v skupnosti. Policijske organizacije potrebujejo tesno posvetovanje in sodelovanje z skupnostjo, strategija pa je odvisna od graditve »zlatega mostu« med policijo in skupnostjo, ne na utrjevanju policije kot represivnega organa.
Ključne besede: diplomske naloge, militarizacija, policijska dejavnost, policija, skupnost
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (523,74 KB)

5.
Siva ekonomija v kozmetični industriji
Ornela Kešelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Ključne besede: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (730,77 KB)

6.
Detektivska dejavnost in upravičenost nadzorovanja zaposlenih
2020, strokovna monografija

Opis: V Sloveniji je opazen izrazit porast potrebe po storitvah na področju detektivske dejavnosti, kar je posledica več faktorjev; na eni strani pereč problem absentizma na delovnem mestu, ki se mnogokrat odraža tudi v slabših poslovnih rezultatih, hkrati pa delodajalci na podlagi svojih pravic vse večkrat posegajo po zakonitih in nezakonitih oblikah nadzora zaposlenih. Z naraščanjem povpraševanja po storitvah, se povečuje tudi število nadzorov, ki so na meji zakonitosti. Problem projekta je predstavljalo oblikovanje predloga načina odločanja za nadzor nad zaposlenimi ob potencialni kršitvi delovnopravne zakonodaje, ki je predstavljen v priročniku za naročnike in omogoča prepoznavanje in analizo kompetenc posameznikov, ki izvajajo storitve v okviru detektivske dejavnosti. Naročnik bo pregledal njegove pravice in dolžnosti ob tem pa uvidel tudi možnost vključitve detektivov: ali naj jih nadzira sam kot delodajalec ali jih nadzira oseba, ki ima potrebne kompetence ter deluje na podlagi zakonskih upravičenj.
Ključne besede: detektivska dejavnost, nadzor, detektiv, detektivske storitve, upravičenja
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 21
URL Povezava na datoteko

7.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 391; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot podpora proaktivnemu ukrepanju zoper terorizem
Din Hadžić, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Razvoj terorizma na meddržavno raven je spodbudil svet v razvoj in delovanje v smeri skupnega globalnega zatiranja te vrste transnacionalnega kriminala. Pri tem je kriminalističnoobveščevalna in njegova nadgradnja obveščevalno vodena policijska dejavnost kot podpora proaktivnemu boju zoper terorizem izredno pomembna. Države Evropske unije so se na nove izzive odzvale s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo, ki zajema proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpoložljivih virov, njihovo vrednotenje, vnašanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja kriminalističnooobveščevalnih informacij za potrebe podpore načrtovanja policijskih dejavnosti in odločanja o policijskih ukrepih za preprečevanje in odkrivanja preiskovalnih kaznivih dejanj in ugotavljanja premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Leta 2004 Haški program zahteva uvajanje obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki je uradno udejanjena leta 2005 z oblikovanjem Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela (ang. European Crime Intelligence Model, [ECIM]), poleg tega Haški program zahteva oblikovanje in implementacijo nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov, ki bi predstavljali podsisteme samega ECIM-a. S tem na veljavi pridobi strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost.
Ključne besede: diplomske naloge, strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, terorizem, obveščevalno vodena policijska dejavnost, evropski kriminalističnoobveščevalni model
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
Stališča učencev do športa glede na spol in starost
Sara Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča otrok do športa glede na spol in starost, zanimale so nas športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, trajanje in pogostost izvajanja športnih dejavnosti, prostočasne aktivnosti, okoljske spodbude za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, motivi za ukvarjanje ter vzroki za neukvarjanje s športom in najljubše športne panoge ter čas namenjen izvajanju teh panog v šolah. Vzorec je zajemal 441 otrok, od tega 212 dečkov in 229 deklic, ki obiskujejo osnovne šole po Sloveniji. Razlike v pogostosti izvajanja športnih dejavnosti in trajanju športnih dejavnosti ter razlike v trditvah smo preverjali s t-preizkusim za neodvisne vzorce. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave kažejo, da dečki in deklice v klubih ali društvih trenirajo različne športe, do razlik pa prihaja tudi v trajanju in pogostosti izvajanja športnih dejavnosti. Dečki in deklice prav tako ne izbirajo enakih prostočasnih aktivnosti, razlikujejo pa se tudi njihovi motivi za ukvarjanje s športom, ugotovljene so bile tudi nekatere razlike v priljubljenosti panog iz Učnega načrta za predmet Šport in izvajanju le-teh. Dečki se v primerjavi z deklicami bolj pogosto in za dlje časa posvečajo športnim dejavnostim, medtem ko deklice pogosteje obiskujejo glasbeno šolo in prebirajo knjige.
Ključne besede: gibalna dejavnost, učenci, motivacija
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

10.
Vpliv poklicnega rejništva na partnerske odnose v rejniških družinah
Anja Veit, 2020, magistrsko delo

Opis: Družina kot osnovna celica družbe danes še vedno velja za najpomembnejši element človekovega razvoja. Ne gre pa zanikati, da so družbene spremembe vodile v njene premike v smer pluralizacije družinskih oblik in družinskega življenja, kar se odraža tudi v vse večjem pojavu socialnega starševstva. Ena izmed najpogostejših oblik le-tega pri nas je institut rejništva. Gre za neinstitucionalno varstvo otrok in oseb, ki začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Del rejnikov v Sloveniji se dodatno odloča za opravljanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica, pri čemer zaradi specifične strukture dela poklicno in družinsko okolje nenehno sovpadata. Takemu poklicu je podvržena celotna družinska dinamika, še posebej pa partnerski odnos znotraj rejniške družine. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del, ki osvetljujeta izvajanje rejniške dejavnosti v Sloveniji. Izpostavlja se poklicno rejništvo ter vpliv tega socialnovarstvenega ukrepa na partnerske odnose znotraj rejniških družin. Izsledki raziskave kažejo, da partner poklicnemu rejniku predstavlja pomemben vir opore in pomoči; pri tem je bolj kot ne ključna tudi njegova usposobljenost za pomoč pri rejnikovem poklicu. Kljub temu da poklicni rejniki opravljajo delo od doma, ne smemo trditi, da zato lahko partnerju posvetijo več časa. Ugotavlja se, da tovrstni poklic omogoča večjo povezanost, boljšo komunikacijo ter brani pred odtujitvijo v partnerskem odnosu. Izzove pa nestrinjanja, povezana z rejnikovim delom. Zaključimo lahko, da izvajanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica ob vzajemnem trudu pozitivno vpliva na partnerski odnos.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška dejavnost kot edini poklic, partnerski odnos
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici