| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZITIVNO MIŠLJENJE KOT SREDSTVO ZA PREMAGOVANJE STRESA NA PRIMERU PODJETJA PLINARNA MARIBOR, D. O. O.
Dragica Radić, 2012, magistrsko delo

Opis: Beseda stres izhaja iz angleščine in pomeni obremenitev ali pritisk. Ta izraz je v medicino prvi uvedel Hans Selye leta 1949. V stresu sodelujejo tri pomembne komponente: stresogeni dejavnik, posameznik s svojim pogledom na stresogeni dejavnik in posameznikov odziv na stresogeni dejavnik. Poznamo več dejavnikov, zaradi katerih doživljamo stres. To so dejavniki v delovnem okolju in dejavniki zunaj njega. Dejavniki, ki izvirajo iz delovnega okolja, so: vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna obremenjenost, odgovornost za druge zaposlene, pomanjkanje motivacije, organizacijski dejavniki, nadlegovanje na delovnem mestu in delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja pa so: stresni življenjski dogodki in vsakdanji življenjski napori. Stres je vsakdanji pojav, ki mu ne moremo ubežati in s seboj prinaša veliko neželenih posledic. Posledice stresa lahko občuti posameznik, pa tudi organizacija, v kateri je ta zaposlen. Posledice stresa se z vidika posameznika najpogosteje odražajo na fizični in psihični ravni, prav tako na vedenjskih odzivih posameznika. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave, ki se zaradi stresa odražajo na fizični ravni, so: bolezni srca in ožilja, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, glavoboli, rakava obolenja, težave s hrbtenico, prekomerna telesna teža in kožne bolezni. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave na psihični ravni so naslednje: depresija, anksioznost, fobije, sindrom izgorelosti, nočne more in nespečnost. Kadar posameznik občuti stres, se bodo najverjetneje spremenili tudi njegovi vedenjski odzivi. Ti vedenjski odzivi se kažejo v prekomernem kajenju in pitju alkohola, uživanju prepovedanih drog in v prehranjevalnih motnjah. Z vidika organizacije se posledice stresa kažejo v izgubi delovnih dni, prav tako številne organizacije plačujejo visoko ceno zaradi predčasnih upokojitev in odstopov sposobnih delavcev z vodilnih položajev. Organizacije lahko uvedejo mnogo sprememb, zaradi katerih bodo zaposleni občutili stres v čim manjši meri. Spremembe se lahko kažejo v preoblikovanju dela, fleksibilnosti delovnega časa, natančni opredelitvi vlog, ustvarjanju organizacijske klime in delovnih razmerah. Takšne spremembe bodo zagotovo veliko pripomogle, da bodo zaposleni občutili večje zadovoljstvo na delovnem mestu, kar bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju stresa ali celo k njegovi odpravi. Da bo posameznik stres doživljal v čim manjši meri, lahko veliko stori tudi sam. Če želi biti čim bolj uspešen v premagovanju stresa, mora bistveno spremeniti svoj življenjski slog. To lahko stori s telesnimi aktivnostmi, zdravo prehrano, jogo, meditacijo, zdravstveno hipnozo, masažo, aromaterapijo, kognitivnimi metodami in seveda s pozitivnim mišljenjem. Pozitivno mišljenje lahko razumemo kot posameznikovo dojemanje življenjskih okoliščin na pozitiven način. Vse, kar mislimo, se shrani v našo podzavest. Če bomo nenehno mislili pozitivno, bomo nase zagotovo pritegnili pozitivne stvari. In velja tudi obratno, če bomo nenehno mislili le negativno, bomo nase pritegnili pretežno negativne stvari. Rešitve za pozitivno mišljenje se odražajo v dobrih medsebojnih odnosih, čustvenem in telesnem zdravju in v pozitivni samopodobi. Lastnosti pozitivno in negativno naravnanih ljudi se zelo razlikujejo. Optimisti so večinoma odločni, lažje obvladujejo težave, imajo velik nadzor nad seboj in nad svojim življenjem, imajo veliko samozaupanje in vedno vidijo rešitve za nastale probleme. Tudi pri delu so pozitivno naravnani ljudje v večini primerov ustvarjalni, zanesljivi, samoiniciativni, ambiciozni, organizirani in tekmovalni. Pozitivno mišljenje ima velik vpliv na zdravje. Mnoge raziskave so pokazale, da pozitivno naravnani ljudje živijo dlje kot negativno naravnani ljudje, optimističnim ljudem se hitreje celijo rane in okužbe, imajo pa tudi manj čustvenih in telesnih težav. Pozitivna miselna naravnanost krepi imun
Ključne besede: Premagovanje stresa na ravni posameznika, premagovanje stresa na ravni organizacije, stresogeni dejavnik, dejavniki v delovnem okolju, dejavniki zunaj delovnega okolja, pozitivno naravnani ljudje, pozitivna samopodoba, pozitivno mišljenje in delo, pozitivno mišljenje in zdravje.
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 2214; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici