1. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci EvropePetra Lužnik, 2024, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Klopni meningitis je virusna bolezen centralnega živčnega sistema, za katero vsakoletno zboli med 5.000 in 10.000 Evropejcev. Za zelo učinkovito zaščito so se pokazala cepiva proti klopnemu meningitisu, vendar se priporočila za cepljenje v različnih državah močno razlikujejo, kar lahko povzroča negotovosti pri prebivalcih. Namen diplomskega dela je raziskati, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci v Evropi.
Metode: V diplomskem delu smo naredili pregled literature, ki smo jo z iskalnim nizom našli v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter analizo in sintezo dobljenih rezultatov.
Rezultati: V bazah podatkov smo našli 141 zadetkov, od katerih smo za pričujoče delo uporabili šest raziskav oz. člankov. Najpogostejši dejavniki, ki so anketirance spodbudili k cepljenju, so bili strah pred boleznijo, prebivališče oziroma preživljanje prostega časa v endemičnem območju ter nasvet prijateljev ali zdravnika. Najpogostejši dejavniki, da se anketiranci za cepljenje niso odločili, so mnenja, da cepljenje ni potrebno, bolezni niso izpostavljeni oziroma ne obiskujejo rizičnih območij ter strah pred morebitnimi stranskimi učinki in cena cepljenja.
Razprava in zaključek: Pomembno je, da se način promocije cepljenja usmeri k odgovarjanju na največje dvome prebivalcev Evrope in jih predvsem dobro seznani, v kolikšni meri so izpostavljeni tveganju za okužbo.
Ključne besede: klopni meningitis, cepljenje, dejavniki za cepljenje
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
2. Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19Anastasija Dvanajščak, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi.
Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Ključne besede: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. Seznanjenost žensk o raku materničnega vratuBarbara Rep, 2013, diplomsko delo Opis: Rak materničnega vratu je bolezen, pri kateri se normalne celice spremenijo v rakave. Spremembe v celicah potekajo postopoma, od blagih do hudih, do rakavih, kar traja od 10 do 15 let. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je potrebno obiskati ginekologa, še preden se pojavijo težave in se pokažejo prvi znaki. Kljub temu je zavedanje, kako pomembno se je udeleževati preventivnih ginekoloških pregledov, še vedno slabo. Pri vsem tem ima pomembno vlogo medicinska sestra v dispanzerju za žene, da ozavešča pacientke o raku materničnega vratu in kako pomembno je, da se predrakave spremembe dovolj hitro odkrijejo in pričnejo zdraviti.
Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik. V raziskavo smo zajeli 100 naključno izbranih žensk, ki obiskujejo ginekološko ambulanto zdravstvenega doma Ormož, dobljene podatke pa smo obdelali in prikazali s pomočjo računalniških programov.
Iz dobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da večina žensk dobro pozna RMV, preventivne ukrepe, dejavnike tveganja, znake RMV in državni program ZORA.
Seznanjenost žensk o raku materničnega vratu je dokaj dobra, vendar bi njihovo znanje bilo še vedno dobro dopolniti. Obstaja namreč še nekaj takih žensk, ki o vseh informacijah niso povsem prepričane. Te informacije pa so zelo pomembne, saj ženske tako lahko pravočasno odkrijejo predrakave spremembe na materničnem vratu in pričnejo z zdravljenjem zgodaj, kar je najpomembnejše.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, dejavniki tveganja, cepljenje proti HPV, program ZORA, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 2415; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Učinkovitost osveščanja staršev o preventivnem cepljenju proti okužbam s humanim papiloma virusom (HPV)Nada Manojlović, 2013, diplomsko delo Opis: Infekcija s humanim papiloma virusom (HPV) je spolno prenosljiva bolezen. HPV lahko poleg drugih genitalnih bolezni povzroči tudi raka na materničnem vratu. Okužbe skušamo zmanjšati na ta način, da preventivno cepimo dekleta v šestem razredu osnove šole. Pomembno vlogo imajo medicinske sestre pri osveščanju staršev in njihovih otrok o dejavnikih tveganja za okužbo in o programu preventivnega cepljenja. Narejena je bila raziskava s katero smo želeli ugotoviti ali starši poznajo problematiko okužbe s HPV, kako in koliko so osveščeni o okužbi s HPV in ali si želijo pridobiti še več informacij v obliki predavanj, seminarjev, učnih delavnic itd.
Uporabili smo kvantitativno metodo dela, pri kateri smo s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši šestošolk dveh osnovnih šol na Ravnah na Koroškem. Ugotovili smo, da starši na splošno poznajo problematiko okužbe s HPV, vendar menijo, da niso dovolj osveščeni o okužbah s HPV in da si želijo več informacij, kot so predavanja, seminarji ali učne delavnice.
Po oceni anketiranih staršev imajo premalo informacij glede preventivnega cepljenja proti okužbi s HPV, zaradi česa je potreba po osveščanju in edukaciji staršev velika.
Ključne besede: okužba s HPV, dejavniki tveganja, osveščenost staršev, cepljenje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2227; Prenosov: 210
Celotno besedilo (7,47 MB) |
5. Osveščenost dijakinj o raku na materničnem vratuAnja Bezjak, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na rak materničnega vratu (RMV). Na začetku je predstavljena definicija bolezni, sledijo osnovni epidemiološki podatki in etiologija nastanka bolezni. V nadaljevanju so opisani znaki in simptomi RMV, načela razvrstitve in osnovne diagnostične metode (PAP test, triažni test HPV). Predstavljeni so tudi različni načini zdravljenja RMV, cepljenje proti HPV ter različni dejavniki tveganja za nastanek RMV (npr. okužba s HPV, spolni odnosi v zgodnjih mladostnih letih, večje število porodov ipd.). Na koncu je opisan tudi program ZORA in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preventivni dejavnosti.
Ključne besede: rak materničnega vratu, dejavniki tveganja, zdravljenje, cepljenje proti HPV, program ZORA.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 2608; Prenosov: 392
Celotno besedilo (968,72 KB) |
6. POMEN SISTEMATIČNIH PREGLEDOV ZA OHRANJANJE IN KREPITEV ZDRAVJA PREDŠOLSKIH OTROKAndreja Kukovec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen sistematičnih pregledov za ohranjanje in krepitev zdravja predšolskih otrok smo se osredotočili na sistematične preglede otrok ter dejavnike, ki vplivajo na zdrav razvoj otrok.
V teoretičnem delu smo podrobneje opisali značilnosti predšolskega otroka, njegove razvojne značilnosti in razvojne potrebe. Nadalje smo opisali dejavnike, ki vplivajo na zdrav razvoj otrok, kot so zdrava prehrana, gibanje, okolje, družina, vzgoja, preventivni pregledi, vzgojno-varstvene ustanove, vrstniki, počitek, sveži zrak, osebna higiena, cepljenje, komunikacija, zobozdravstvena preventiva in sonce. Opisali smo tudi organizacijo zdravstvenega varstva na primarni ravni ter pomen preventivnih pregledov predšolskih otrok.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 55 staršev otrok iz vrtca Gorišnica. Želeli smo ugotoviti, ali otroci anketiranih staršev redno obiskujejo sistematične preglede ali starši ocenjujejo, da je redno obiskovanje sistematičnih pregledov pomembno za ohranjanje in krepitev zdravja predšolskih otrok ter ali starši menijo, da se z rednimi sistematičnimi pregledi lahko ugotovijo morebitne otroške bolezni in razvojne motnje pri otrocih. Ugotovili smo, da otroci redno obiskujejo sistematične preglede, da se starši zavedajo, da je redno obiskovanje sistematičnih pregledov pomembno za zdrav razvoj otrok ter da starši ocenjujejo, da se z rednimi sistematičnimi pregledi lahko ugotovijo morebitne bolezni ali razvojne motnje pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, dejavniki zdravega razvoja, sistematični pregledi, cepljenje, starši.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2766; Prenosov: 254
Celotno besedilo (566,99 KB) |
