| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv sobesedilnih dejavnikov, možnosti interakcije in znanja prozodije na bralne sposobnosti
Ana serena Papa, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil preučiti pisno komunikativno kompetenco pri osnovnošolcih na začetni in vmesni učni ravni. Raziskani so bili naslednji vidiki in odnosi kompetence: stopnja bralnih sposobnosti osnovnošolcev, vpliv dejavnikov iz sobesedila in za povečanje pozornosti kot slik, diskurznih označevalcev, ločil in tvorbe odstavkov ter vpliv možnosti interakcije na sposobnosti bralnega razumevanje, negativni vpliv znanja prozodije maternega jezika na izgovarjavo angleških besed in načini, kako preprečiti te motnje maternega jezika. Učencem 6. in 9. razredov so bili razdeljeni testi znanj z nalogami izgovarjave in bralnega razumevanja, na tak način zbrani podatki pa so bili obdelani in oblikovani v preglednice in diagrame. Pokazali so se naslednji rezultati: uporaba slik je ugodno vplivala na dosežke pri bralnem razumevanju učencev začetnikov, poskus omogočiti možnost interakcije je bil v pomoč učencem na vmesni učni ravni, diskurzni označevalci, primerna ločila in oblikovanje odstavkov pa so izboljšali dosežke na obeh ravneh. Nasprotno je raziskava odkrila tudi ovire pri doseganju dobrih rezultatov, saj je poznavanje prozodičnih lastnosti domačih besed oviralo pravilno izgovarjanje angleških internacionalizmov, ki se od maternih razlikujejo po naglasnem vzorcu, in tudi s podčrtanim in krepko označenim drugačnim naglasnim vzorcem tega negativnega vpliva ni bilo mogoče preprečiti.
Ključne besede: Pisna komunikativna kompetenca, bralne sposobnosti, bralno razumevanje, naglašanje, sobesedilni dejavniki, možnost interakcije, motnje zaradi vpliva maternega jezika, učenje tujega jezika
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 1877; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
MOTIVACIJA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V PODJETJU "IT"
Anja Ribič, 2012, magistrsko delo

Opis: Skozi magistrsko nalogo sem preučevala motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju IT s posameznimi dimenzijami organizacijske klime. V prvem delu magistrske naloge sem motivacijo preučevala predvsem iz teoretičnega vidika, kjer sem izpostavila pojem motivacije, motivacijske teorije in motivacijske modele. V nadaljevanju sem večji poudarek namenila preučevanju zadovoljstva zaposlenih tako na teoretični ravni kot tudi v praksi. Pri praktičnem delu sem si pomagala z anketo, ki sem jo izvedla s pomočjo vprašalnika SiOK (slovenska organizacijska klima), ki je nastal pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije in je namenjen raziskovanju in spremljanju organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v slovenskih podjetjih. Vprašalnik sem dopolnila na podlagi že obstoječega vprašalnika podjetja, izpustila sem primerjalna vprašanja, saj menim, da za podjetje niso relevantna. Na koncu sem podala tudi predloge za izboljšanje najslabše ocenjenih dejavnikov.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, zadovoljstvo, dejavniki vpliva na zadovoljstvo
Objavljeno: 25.10.2012; Ogledov: 1364; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
MODEL ODJEMALČEVEGA ODLOČANJA O NAKUPU STORITVE ŽIVLJENJSKEGA ZAVARAOVANJA
Denis Mužerlin, 2013, magistrsko delo

Opis: Odjemalci oziroma potrošniki se odločajo za nakup določene storitve v skladu s svojimi potrebami, osebnostnimi lastnostmi in dejanskimi problemi, ki naj bi jih določena storitev odpravila. Pri odločanju odjemalcev je pomembno tudi njihovo prepričanje, percepcija in številni drugi dejavniki. Poznavanje omenjenih lastnosti odjemalcev in dejavnikov, ki vplivajo na njihove nakupne odločitve glede posamezne storitve, je zato ključno, da lahko ponudniki storitev oblikujejo tako storitev, ki bo čim bolj zadovoljila potrebe odjemalcev. Pri tem je pomembno tudi razumevanje tržnih segmentov, ki jih zaznamuje heterogenost odjemalcev, in sicer z vidika različnih dejavnikov demografije ali drugih geografskih, vedenjskih in ostalih dejavnikov. Tako v magistrskem delu proučujemo odjemalčevo odločanje o nakupu storitve življenjskega zavarovanja. Za cilj si zastavimo izgraditi model, ki v veliki meri pojasni odločanje odjemalcev za nakup storitve življenjskega zavarovanja. Omenjeni model je lahko pomemben dejavnik zniževanja stroškov trženjskih aktivnosti določene zavarovalnice, saj povečuje možnost uspešnega razvoja nove zavarovalniške storitve in omogoča bolj fokusirane trženjskokomunikacijske aktivnosti zavarovalnice. V delu tako vzamemo za primer zavarovalnico Vzajemna, ki je v preteklih letih želela razširiti paleto svojih zavarovanj z novimi zavarovanji s področja življenjskih zavarovanj. V Sloveniji je bil pred letom 2009 precej v porastu trg življenjskih zavarovanj, ki je beležil okrog 10 odstotnih točk višjo rast od trga premoženjskih zavarovanj. K uspešnemu razvoju nove vrste zavarovanja, ki ga Vzajemna do sedaj še ni tržila, bi lahko prispeval tudi model odločanja odjemalcev za storitev življenjskega zavarovanja, ki bi temeljil na demografski podlagi. Njegov razvoj in izpeljavo tako prikažemo v magistrskem delu. V teoretičnem delu najprej predstavimo storitve in njihove lastnosti, nato prikažemo segmentiranje proučevanega trga kot osnovo za pravilno pozicioniranje storitve ter analiziramo procese in modele porabnikovega odločanja. V predmetnem delu obravnavamo tudi osnovne pojme v zavarovalništvu, vrste življenjskih zavarovanj, trg življenjskih zavarovanj v Sloveniji ter vpliv heterogenosti odjemalcev na pomen posameznih elementov in percepcijo v zvezi z življenjskimi zavarovanji. V empiričnem delu na podlagi analize odgovorov anketirancev izdelamo model vpliva demografskih dejavnikov na odločitev odjemalcev o nakupu življenjskega zavarovanja. Model pojasnjuje, katere demografske lastnosti odjemalcev vplivajo na odločanje za storitev življenjsko zavarovanje. Na podlagi proučevanega problema si v delu zastavimo tudi dve glavni hipotezi in tri podhipoteze. Prvo glavno hipotezo, ki se glasi »verjetnost za nakup police življenjskega zavarovanja je odvisna od odjemalčevih demografskih značilnosti«, preverjamo z binarnim logit modelom. Drugo glavno hipotezo, ki se glasi »višina premije in vrsta življenjskega zavarovanja sta odvisna od demografskih dejavnikov«, preverjamo z bivariatnimi analizami. Poleg glavnih hipotez testiramo tudi druge v magistrskem delu podane podhipoteze. Za preskus v magistrskem delu zastavljenih hipotez uporabimo tudi telefonsko anketo, pri čemer so ciljna populacija vsi prebivalci Slovenije v starosti med 18 in 60 let. Pri tem izvedemo vzorčenje v dveh fazah, in sicer v prvi fazi izberemo 5.000 enot z uporabo enostavnega slučajnega vzorčenja ter nato v drugi fazi opravimo anketiranje 389 oseb izmed izbranih 5.000. Na pridobljenih podatkih nato izvedemo statistično analizo s pomočjo programskega paketa SPSS. Pri tem uporabimo deskriptivne metode, testiranje razlik v povprečjih (test hi-kvadrat, t-test in analiza variance ter ostali bivariatni testi) in analizo logit, v kateri kot odvisno spremenljivko uporabimo binarno odločitev za nakup storitve življenjskega zavarovanja, kot neodvisne spremenljivke pa demografske dejavnike. Pridobljeni rezultati nam omogočajo izdelavo modela odločanja odjemalcev, saj lahko na podl
Ključne besede: - model odjemalčevega odločanja - življenjska zavarovanja - zavarovalnica - dejavniki vpliva - značilnosti kupcev - demografski dejavniki in dejavniki obnašanja
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1049; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

4.
DEJAVNIKI VPLIVA NA KVALITETO DOKTORSKEGA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI
Marjetka Kuhar, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na kvaliteto doktorskega študija in na uspešnost doktorandov pri raziskovalnem delu v času ustvarjanja doktorske disertacije in po njem. V raziskavo so bili zajeti doktorandi doktorskega študija Biomedicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), ki so prijavili temo doktorske disertacije od leta 1995 do leta 2005. Podatke o doktorandih smo pridobili in izpisali iz internega gradiva Medicinske fakultete UL in iz javno dostopnih baz podatkov s pomočjo informacijskih sistemov Sicris, Cobiss in PubMed, ter jih analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS 19. Raziskava je pokazala, da se je število doktorandov na doktorskem študiju Biomedicine na Medicinski fakulteti UL z leti povečevalo, pri čemer se je povečal vpis diplomantov drugih fakultet (Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteta za farmacijo UL, Veterinarska fakulteta UL,...). Dokazali smo, da so diplomanti z drugih fakultet v povprečju objavili več člankov na temo doktorske disertacije, revije, v katerih so objavili svoje članke, pa so imele tudi višji faktor vpliva, v primerjavi z revijami, v katerih so objavljali diplomanti medicinskih fakultet (Medicinska fakulteta UL, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Medicinska fakulteta v Beogradu,...). Dokazali smo tudi povezavo med številom člankov diplomantov medicinskih fakultet, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri in Hirschevim indeksom, ki velja za enega pomembnejših kazalcev znanstvene odličnosti. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med spoloma po starosti ob zagovoru doktorske disertacije, po času od diplome do zagovora, kot tudi po številu objavljenih člankov v nadaljnji raziskovalni karieri. Prav tako smo dokazali, da so doktorandi, ki so v času dodiplomskega študija prejeli nagrade, prej zaključili doktorski študij, kot nenagrajeni doktorandi. Nismo pa uspeli dokazati vpliva kliničnega dela na uspešnost doktorskega študija. Pri primerjavi doktorandov glede na število člankov, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri, so bile ugotovljene le statistično pomembne razlike v časovnem obdobju, v katerem so te članke objavili.
Ključne besede: doktorski študij, doktorand, doktorska disertacija, dejavniki vpliva, število člankov
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 1170; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
DEJAVNIKI VPLIVA NA POROČANJE ODPRTIH SLOVENSKIH DRUŽB O INTELEKTUALNIH ZMOŽNOSTIH
Nina Jelenovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Vse večji del aktivnosti sodobnih organizacij je neotipljiv in očem neviden. Ob vse večji odprtosti in povezanosti svetovnega gospodarstva je organizacijam težko ohranjati konkurenčnost zgolj na osnovi tradicionalnih proizvodnih faktorjev in fizično obstoječih sredstev, pripoznanih v računovodskih izkazih. Ustvarjanje, uporaba in izkoriščanje znanja je postalo kritično za to, kako podjetja, regije in gospodarstva razvijajo in ohranjajo svoje konkurenčne prednosti. Slednje je v sodobnih gospodarskih razmerah potrebno graditi na prvinah poslovanja, ki so drugačne, trajne (obstojne), ki jih je možno reproducirati, podvajati in s strani konkurentov težko posnemati. Vse to predstavljajo znanja, inovacije, informacije, izkušnje in sposobnosti ljudi, poslovne povezave, ugled v javnosti in podobne prvine, imenovane intelektualne zmožnosti. Enega največjih izzivov za računovodsko stroko v sodobnih gospodarskih razmerah, ko vse bolj narašča njihov pomen med strateškimi potenciali organizacije, zato predstavlja zagotavljati informacije o teh, v tradicionalnem računovodstvu v pretežni meri "skritih" prvinah poslovanja. V tem delu ugotavljamo v kolikšni meri odprte slovenske družbe, tj. tiste katerih delnice so predmet trgovanja na slovenskem organiziranem trgu vrednostnih papirjev, prostovoljno poročajo o intelektualnih zmožnostih v letnih poročilih in s katerimi dejavniki je moč pojasniti tovrstne poročevalske prakse odprtih slovenskih družb. Izsledki raziskave kažejo, da med družbami obstajajo precejšnje razlike v stopnji poročanja o intelektualnih zmožnostih, ki je v povprečju slabša kot v primerljivih tujih raziskavah. Pokazalo se je, da značilnosti družb, ki so se v predhodnih raziskavah pokazale kot bolj ali manj vplivni dejavniki na tovrstna razkritja (dejavnost, zadolženost, poslovna uspešnost in vrsta revizijske družbe), ne vplivajo statistično značilno na stopnjo razkritij o intelektualnih zmožnostih slovenskih odprtih družb. Dokazan je zgolj statistično značilen vpliv velikosti družb na število razkritih podkategorij intelektualnih zmožnosti, ki tudi sicer velja kot dejavnik katerega vpliv na prostovoljna razkritja družb je bil največkrat dokazan. Velikost družbe (merjena z vrednostjo sredstev družbe) značilno pozitivno vpliva na stopnjo tovrstnih (prostovoljnih) razkritij odprtih slovenskih družb.
Ključne besede: Intelektualne zmožnosti, računovodenje, računovodsko poročanje, letno poročilo, prostovoljna razkritja, stopnja poročanja, dejavniki vpliva.
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 715; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
7.
MOŽNOSTI RASTI MALEGA PODJETJA V DEJAVNOSTI VIZUALNIH KOMUNIKACIJ
Tilen Podgrajšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Večkrat slišimo, da so mala podjetja hrbtenica narodnega gospodarstva. V našem delu diplomskega seminarja smo analizirali malo podjetje iz Slovenije GRAFOLINE d.o.o., ki se je skozi leta razvijalo in danes prišlo do točke, ko je za zdrav nadaljnji razvoj potreben korak proti internacionalizaciji oz. širitvi poslovanja na tuj trg. Podjetje, katerega smo analizirali je dejavno v panogi vizualnih komunikacij, ki je globalno gledano hitro rastoča panoga. Izdelava produktov in nudenje storitev vizualnih komunikacij je za podjetja pomemben in tudi finančno velik korak, če želi naročnik produktov in storitev imeti dobro marketinško in tržno podobo za svoje končne kupce. Prav tukaj pa lahko podjetje GRAFOLINE d.o.o. najde svojo priložnost za širitev svojega poslovanja, predvsem na trge držav severno od Slovenije. Da smo za našo diplomsko nalogo lahko uspešno analizirali poslovne priložnosti, pasti ter vse dejavnike, ki so pri rasti pomembni, smo začeli v teoretičnem delu najprej z definicijo rasti podjetij, vključujoč probleme podjetniške rasti, dejavnike rasti za klasična ter dinamična mala podjetja. Prav tako smo predstavili in analizirali modele rasti ter strategije rasti podjetij. Izbira prave strategije rasti je po naših ugotovitvah zelo pomemben faktor pri uresničevanju začrtanih ciljev podjetja GRAFOLINE d.o.o., ki vključujejo tudi internacionalizacijo poslovanja ter posledično maksimiranje dobička. V empiričnem delu smo najprej predstavili podjetje, zanj opravili PESTEL analizo ter z njo analizirali ciljno državo za širjenje poslovanja, ki je v našem primeru Avstrija. Za to državo smo v sklopu naše PESTEL analize pregledali, ocenili ter analizirali politično ureditev, gospodarske ter socialne razmere v državi ter druge tehnološke, okoljske ter pravne faktorje. Delo diplomskega seminarja smo zaključili z analizo ožjega okolja podjetja, za katero smo uporabili Porterjev model petih sil, k temu pa dodali še priporočila za rast podjetja z internacionalizacijo, ki vključuje tudi SWOT analizo. Naloga nam je pokazala da za omenjeno malo podjetje GRAFOLINE d.o.o. obstajajo možnosti rasti v dejavnosti vizualnih komunikacij na Avstrijskem trgu. S tem sklepom smo tudi potrdili našo edino hipotezo in s tem zaključili diplomski seminar.
Ključne besede: Malo podjetje, rast podjetja, dejavniki rasti, vizualne komunikacije, vstop na trg, strategije rasti, dejavniki vpliva na rast podjetja, PESTEL analiza, internacionalizacija, analiza ožjega okolja podjetja, Porterjev model petih sil
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 644; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici