| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI IN PREMAGOVANJE STRESA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI X
Karmen Adamič Zlodej, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko se vse odvija z neverjetno hitrostjo in imamo občutek, da se naše življenje izmika nadzoru. Kljub vsemu tehnološkemu in informacijskemu napredku, ki nam lajša vsakodnevno delo in naloge, imamo vse prepogosto občutek, da se vedno težje upiramo vsakdanjim pritiskom. Ta moderni način življenja nam prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, s katerimi smo vsakodnevno preobremenjeni, posledica tega pa je, da lahko posameznika privedejo v stres. Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki posameznika ogrožajo ali ga iztirjajo. V preteklosti je stres pomagal ljudem ohranjati življenja in preživeti skozi tisočletja, z razvojem civilizacije pa se vzroki stresa vztrajno spreminjajo. Ko posameznik zazna nevarnost, ki je lahko realna ali namišljena, se njegovo telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na srečanje s to nevarnostjo, temu pravimo stresni odziv. Namen stresnega odziva je, da posameznika ščiti pred nevarnostmi in mu pomaga, da se uspešno spoprime s tekočimi in dnevnimi obveznostmi. Vse pogosteje se preobremenjenost s stresom pojavlja v delovnem okolju. Prevelik obseg dela, kratki izvedbeni roki, hiter tempo odločanja in še bi lahko naštevali. Zato smo se odločili, da stres in dejavnike stresa v diplomskem delu podrobneje predstavimo. Prvo poglavje zajema uvod, v drugem poglavju opredelimo pomen stresa, v tretjem poglavju raziščemo, kateri dejavniki stresa vplivajo na delovno okolje, v četrtem poglavju proučimo strategije premagovanja stresa posameznika in organizacije. V zadnjem delu pa s pomočjo ankete podamo ugotovitve raziskave o vplivu stresa posameznikov v Organizaciji X.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stresni odziv, dejavniki stresa, stres v delovnem okolju, premagovanje stresa
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 568; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
DOŽIVLJANJE STRESA PRI PROJEKTNEM DELU V ABANKI VIPA
Milenka Kvaternik, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu, sredi gospodarske recesije in strmega tehnološkega razvoja, je stres vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, organizacije in države. Stres na delovnem mestu ima ekonomske posledice, zato ta problem raziskujejo številna področja, kot so medicina, psihologija, ekonomija in sociologija, ki pripravljajo preventivne ukrepe za njegovo zmanjšanje. Namen diplomskega dela je ugotoviti in prikazati prisotnost stresa na delovnem mestu, predstaviti posledice stresa in pomen pravočasnega prepoznavanja in obvladovanja stresa posameznika in organizacije. Teoretični del diplomske naloge opredeljuje pojem stres, njegove dejavnike, simptome in škodljive posledice za človeški organizem. Poseben poudarek je namenjen ugotavljanju tistih dejavnikov stresa in odkrivanju težav, kot posledic stresa, ki najbolj škodljivo delujejo na zaposlene in vplivajo na proces dela, njegovo učinkovitost, medsebojne odnose in komunikacijo zaposlenih, ki se odraža v rezultatih poslovanja organizacije. Z empirično raziskavo, ki je predstavljena in opisana v drugem delu diplomske naloge, smo obravnavali in analizirali ravni stresa pri projektnem delu v Abanki Vipa d. d. Ugotovili smo, da so glavni dejavniki stresa prevelik obseg dela, prekratki roki za izvedbo, slabo obveščanje s strani vodstva in občutek osebne odgovornosti za uspeh podjetja. Najbolj izražene težave, ki so posledice stresa, so slabša koncentracija in pozabljivost, prezrte podrobnosti, upad delovne vneme in volje za razreševanje sporov. Na podlagi rezultatov raziskave smo podali predloge za izboljšanje.
Ključne besede: - stres na delovnem mestu, - dejavniki stresa v delovnem okolju, - vpliv stresa na delovno storilnost, - orodja za obvladovanje stresa posameznika, - ukrepi organizacije za zmanjšanje stresa.
Objavljeno: 02.07.2013; Ogledov: 1100; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
POZITIVNO MIŠLJENJE KOT SREDSTVO ZA PREMAGOVANJE STRESA NA PRIMERU PODJETJA PLINARNA MARIBOR, D. O. O.
Dragica Radić, 2012, magistrsko delo

Opis: Beseda stres izhaja iz angleščine in pomeni obremenitev ali pritisk. Ta izraz je v medicino prvi uvedel Hans Selye leta 1949. V stresu sodelujejo tri pomembne komponente: stresogeni dejavnik, posameznik s svojim pogledom na stresogeni dejavnik in posameznikov odziv na stresogeni dejavnik. Poznamo več dejavnikov, zaradi katerih doživljamo stres. To so dejavniki v delovnem okolju in dejavniki zunaj njega. Dejavniki, ki izvirajo iz delovnega okolja, so: vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna obremenjenost, odgovornost za druge zaposlene, pomanjkanje motivacije, organizacijski dejavniki, nadlegovanje na delovnem mestu in delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja pa so: stresni življenjski dogodki in vsakdanji življenjski napori. Stres je vsakdanji pojav, ki mu ne moremo ubežati in s seboj prinaša veliko neželenih posledic. Posledice stresa lahko občuti posameznik, pa tudi organizacija, v kateri je ta zaposlen. Posledice stresa se z vidika posameznika najpogosteje odražajo na fizični in psihični ravni, prav tako na vedenjskih odzivih posameznika. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave, ki se zaradi stresa odražajo na fizični ravni, so: bolezni srca in ožilja, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, glavoboli, rakava obolenja, težave s hrbtenico, prekomerna telesna teža in kožne bolezni. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave na psihični ravni so naslednje: depresija, anksioznost, fobije, sindrom izgorelosti, nočne more in nespečnost. Kadar posameznik občuti stres, se bodo najverjetneje spremenili tudi njegovi vedenjski odzivi. Ti vedenjski odzivi se kažejo v prekomernem kajenju in pitju alkohola, uživanju prepovedanih drog in v prehranjevalnih motnjah. Z vidika organizacije se posledice stresa kažejo v izgubi delovnih dni, prav tako številne organizacije plačujejo visoko ceno zaradi predčasnih upokojitev in odstopov sposobnih delavcev z vodilnih položajev. Organizacije lahko uvedejo mnogo sprememb, zaradi katerih bodo zaposleni občutili stres v čim manjši meri. Spremembe se lahko kažejo v preoblikovanju dela, fleksibilnosti delovnega časa, natančni opredelitvi vlog, ustvarjanju organizacijske klime in delovnih razmerah. Takšne spremembe bodo zagotovo veliko pripomogle, da bodo zaposleni občutili večje zadovoljstvo na delovnem mestu, kar bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju stresa ali celo k njegovi odpravi. Da bo posameznik stres doživljal v čim manjši meri, lahko veliko stori tudi sam. Če želi biti čim bolj uspešen v premagovanju stresa, mora bistveno spremeniti svoj življenjski slog. To lahko stori s telesnimi aktivnostmi, zdravo prehrano, jogo, meditacijo, zdravstveno hipnozo, masažo, aromaterapijo, kognitivnimi metodami in seveda s pozitivnim mišljenjem. Pozitivno mišljenje lahko razumemo kot posameznikovo dojemanje življenjskih okoliščin na pozitiven način. Vse, kar mislimo, se shrani v našo podzavest. Če bomo nenehno mislili pozitivno, bomo nase zagotovo pritegnili pozitivne stvari. In velja tudi obratno, če bomo nenehno mislili le negativno, bomo nase pritegnili pretežno negativne stvari. Rešitve za pozitivno mišljenje se odražajo v dobrih medsebojnih odnosih, čustvenem in telesnem zdravju in v pozitivni samopodobi. Lastnosti pozitivno in negativno naravnanih ljudi se zelo razlikujejo. Optimisti so večinoma odločni, lažje obvladujejo težave, imajo velik nadzor nad seboj in nad svojim življenjem, imajo veliko samozaupanje in vedno vidijo rešitve za nastale probleme. Tudi pri delu so pozitivno naravnani ljudje v večini primerov ustvarjalni, zanesljivi, samoiniciativni, ambiciozni, organizirani in tekmovalni. Pozitivno mišljenje ima velik vpliv na zdravje. Mnoge raziskave so pokazale, da pozitivno naravnani ljudje živijo dlje kot negativno naravnani ljudje, optimističnim ljudem se hitreje celijo rane in okužbe, imajo pa tudi manj čustvenih in telesnih težav. Pozitivna miselna naravnanost krepi imun
Ključne besede: Premagovanje stresa na ravni posameznika, premagovanje stresa na ravni organizacije, stresogeni dejavnik, dejavniki v delovnem okolju, dejavniki zunaj delovnega okolja, pozitivno naravnani ljudje, pozitivna samopodoba, pozitivno mišljenje in delo, pozitivno mišljenje in zdravje.
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 2214; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici