| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
PLANIRANJE RAZVOJA TURISTIČNE KMETIJE PAVLINA D.O.O. S POUDARKOM NA POLITIKI PODJETJA
Pavlina Jamšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo proučevali turistično kmetijo Pavlina d.o.o., ki kot kmetija že kar nekaj desetletij uspešno posluje in se razvija. Osredotočili smo se na vse značilnosti, ki so potrebne za ustanovitev podjetja oziroma za njen nadaljnji razvoj. Tema diplomskega seminarja je bila planiranje razvoja turistične kmetije Pavlina d.o.o. s poudarkom na politiki podjetja. Pri planiranju politike podjetja izhajamo iz vizije. Vsebovati mora poslanstvo, smotre in temeljne cilje podjetja, ki jih podjetje mora uresničevati. Pri ugotavljanju prednosti in slabosti smo ugotovili, da ima turistična kmetija Pavlina d.o.o. kar veliko ključnih prednosti, ki so usposobljeni kader, dobra lokacija, visoka kakovost. Pri proučitvi okolja turistične kmetije Pavlina d.o.o. smo ugotavljali priložnosti in nevarnosti za turistično kmetijo Pavlina d.o.o., ena bistvenih priložnosti je povezava mlečne proizvodnje s kmečkim turizmom ter širjenje ponudbe, kot so npr. prenočišča in jahanje. Naslov diplomskega seminarja smo si izbrali, saj avtorica živi na tej kmetiji in vidi veliko priložnosti za razvoj kmetije, saj je povpraševanje po malo drugačni storitvi naraslo.
Ključne besede: politika podjetja, turistična kmetija Pavlina d.o.o., podjetniška vizija, dejavniki uspešnosti, prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti.
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 1364; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (591,30 KB)

12.
DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA KAPITALA ROMSKIM UČENCEM Z DODATNO STROKOVNO POMOČJO
Martina Veren, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi obravnavamo romske učence, s posebnim poudarkom na romskih učencih v Osnovni šoli Kuzma in romskih učencih v Prekmurju, ki so vključeni v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili Rome kot posebno etnično skupino in predstavili njihovo kulturo, predvsem pa so nas zanimali Romi v Prekmurju. Posebej smo se osredotočili na romske učence v osnovni šoli. Pregledali smo zakonske akte, navodila in strategije osnovnošolske zakonodaje za romske učence, predstavili dejavnike, ki vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev in se osredotočili na različne oblike učne pomoči, ki jih izvajajo šole. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki zajema študijo primera, kot raziskovalni tehniki sta bila uporabljena intervju in anketni vprašalnik. Predstavljeni so štirje romski učenci, ki so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje. Prikazana stališča strokovnih delavcev omenjene šole, stališča romskih staršev o izobraževanju njihovih otrok ter stališča, želje in načrti za prihodnost romskih učencev. Namen in cilj empiričnega dela je tako prikazati, povezati in primerjati stališča vseh pomembnih subjektov, ki so kakorkoli vključeni v proces vzgoje in izobraževanja Romov. Študija primera razkrije konkretne težave romskih učencev kot so poglobljene težave pri slovenskem jeziku, matematiki in tujih jezikih. V nadaljevanju ugotavljamo, da strokovni delavci šole pri romskih učencih navajajo sledeče vzroke za učne težave: slab šolski obisk, slabe učne navade in nespodbudno okolje ter poudarjajo, da so individualne oblike dela tiste, ki omogočajo boljše vzgojno-učne rezultate teh učencev. Na drugi strani starši opozarjajo, da niso preveč zadovoljni z dosežki svojih otrok in kot vzroke za učne težave navajajo slabo motivacijo za šolsko delo in premalo vloženega truda. Izkazalo se je, da ti starši svojim otrokom pri šolskem delu ne pomagajo bodisi, ker ne znajo, ali pa, ker menijo, da mora otrok delati sam. Analiza odnosa staršev in strokovnih delavcev šole je pokazala, da imajo le-ti dober, odnos strokovni delavci pa dodajajo, da pri teh starših pogrešajo iniciativnost. Vsi omenjeni so z izvajanjem učne pomoči na domu zadovoljni in poudarjajo, da le-ta prinaša napredek v boljšem razumevanju učne snovi, opravljenih domačih nalogah in tudi v boljših šolskih ocenah.
Ključne besede: Romi, romska kultura, romski učenci, integracija, učne težave, dejavniki šolske (ne)uspešnosti, učna pomoč.
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 2138; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

13.
Dejavniki uspešnosti uvajanja poslovno informacijskih rešitev v mednarodnem podjetju
Nina Potočin, 2014, magistrsko delo

Opis: Podjetja, ki želijo biti uspešna in konkurenčna na globalnem trgu morajo skrbeti za nenehni lastni razvoj, optimizacijo procesov, vpeljavo novih in inovativnih rešitev ter prilagajanje hitrim spremembam in razmeram na trgu. Posledično v podjetjih stalno narašča želja in potreba po projektnem delu zaradi uvajanja novih poslovno informacijskih rešitev. Statistike uspešnosti projektov informacijskih tehnologij so izjemno slabe, v veliko primerih tudi zaradi neustreznih in pomanjkljivih znanj s strani projektnih vodij. Klasična definicija uspešnega projekta označuje njegovo uspešnost kot projekt, ki je dokončan v načrtovanih rokih, v okviru predvidenega proračuna ter z načrtovano kakovostjo. Sodobna definicija pa je postala nekoliko bolj široka in uspešen projekt označuje kot projekt, ki je dokončan v predvidenem roku, v okviru predvidenega proračuna, z načrtovano funkcionalnostjo in kakovostjo. Njegovi rezultati bodo pri uporabi zadovoljili udeležence na vseh ravneh uporabe in odločanja, kar bo privedlo do uresničevanja načrtovanih poslovnih učinkov. Podjetja v teh časih v IT projekte vstopajo predvsem zaradi prenove poslovnih procesov katerim obstoječi informacijski sistem ni več zmožen slediti ter zaradi vpliva trga, ki sili podjetje k povečanju učinkovitosti in večji prilagodljivosti poslovanja oziroma k ustvarjanju njegovih konkurenčne prednosti. Seveda obstajajo še mnogi drugi razlogi, ampak če povzamemo glavne razloge je informacijska tehnologija bistven dejavnik pri povečanju učinkovitosti izvajanja vseh vrst procesov ter hitrosti pretoka in pridobivanja kakovostnih informacij, ki sta najpomembnejša pogoja za hitro, pravočasno in pravilno odločanje. To pa je ključnega pomena za preživetje, razvoj in uspešnost vsakega podjetja. Poslovno informacijske rešitve predstavljajo integracijo zaznanih naročnikovih poslovnih potreb, načrtovanih poslovnih učinkov ter izbor produktov, ki kupcu pomagajo uresničevati njegove poslovne modele skozi uresničevanje načrtovanih poslovnih priložnosti na podlagi elementov konkurenčnih prednosti. Z pravo poslovno informacijsko rešitvijo lahko tako zagotovimo pravilne poslovne odločitve na podlagi zanesljivih in kvalitetnih podatkov, ki omogočajo lahko dostopne in pregledne poslovne analize.
Ključne besede: Agilni pristop, ARIS, ASAP, BPR, Dejavniki uspešnosti IT projektov, Dejavniki uspešnosti ERP projektov, Dejavniki uspešnosti BPR, ERP, Prenova poslovnih procesov, Projekt IT, Projektno upravljanje, Prenova poslovnih procesov, Projektni vodja, Sponzor, Življenjski cikel IT projekta
Objavljeno: 24.03.2014; Ogledov: 1074; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

14.
POLITIKA PODJETJA NA PRIMERU PODJETJA RHC S.P.
Tamara Koklič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo proučevali in planirali politiko podjetja na primeru frizerskega salona RHC s. p., ki v Mariboru posluje od leta 2010. Gre za mikro podjetje, v katerem vse delo opravlja lastnik sam in je od dobička v celoti odvisen. Prav zato je zanj pomembna dobro zasnovana politika podjetja, ki se prične z jasno opredeljeno vizijo. Vsebovati mora poslanstvo, smotre in temeljne cilje, ki jih podjetje v prihodnje uresničuje. Diplomski seminar smo pričeli s teoretičnimi izhodišči o politiki podjetja, ki izhaja iz dobro opredeljene vizije in vsebuje poslanstvo, smotre in temeljne cilje. V drugem delu diplomskega seminarja pa smo predstavili podjetje RHC s. p. ter oblikovali in zapisali planirano politiko obravnavanega podjetja. Pri proučevanju prednosti in slabosti podjetja RHC s. p. smo ugotovili kar nekaj bistvenih prednosti, kot so kakovostna ponudba frizerskih storitev, usposobljen lastnik, ugodna lokacija. Pri proučevanju okolja podjetja RHC s. p. smo opredeljevali možnosti, ki se podjetju ponujajo in nevarnosti, ki mu pretijo. Podjetje namreč posluje v zelo konkurenčnem okolju, kar pomeni, da se mora za uspešno poslovanje in povečevanje dobička še toliko bolj truditi. Podjetje ter njegove prednosti in slabosti ter možnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz okolja, so skupaj s proučenimi vrednotami, vizijo in obstoječo politiko podjetja predstavljali bistveno izhodišče za planiranje prihodnje politike podjetja.
Ključne besede: politika podjetja, dejavniki uspešnosti, vizija, prednosti in slabosti, možnosti in nevarnosti, frizerski salon
Objavljeno: 10.10.2014; Ogledov: 805; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (712,31 KB)

15.
DEJAVNIKI USPEŠNEGA PROJEKTNEGA NAČINA DELA V ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Renata Praća, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) že vrsto let deluje projektni management, ki skrbi za uresničevanje globalnih ciljev in strategij Zavoda. Projektno delo je tako postalo učinkovito orodje za razvoj Zavoda in sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je z izvedbo strateško pomembnih projektov uspešno in učinkovito dosegal zastavljene cilje. V magistrskem delu smo predstavili projektni management Zavoda ter vrsto dejavnikov, ki so vplivali na uspešno izvedbo projektov. Teoretični del magistrskega dela povzema ugotovitve iz domače in tuje literature o razsežnosti projektnega načina dela, povezanosti strateškega in projektnega managementa, opredelitvi projektnega managementa, fazah življenjskega cikla projekta ter o dejavnikih uspešnega projektnega dela. Empirična analiza magistrskega dela pa temelji na kvalitativni in kvantitativni raziskavi pridobljenih podatkov s strani zaposlenih v Zavodu o dejavnikih uspešnosti projektnega načina dela v tej nepridobitni organizaciji, ki smo jo izvedli s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja ter statistične obdelave spletnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, kako zaposleni ocenjujejo pomembnost posameznih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedbo projektov, splošno zadovoljstvo s projektno organizacijsko kulturo, poslovnikom izvajanja projektov, projektno pisarno in projektnim informacijskim sistemom, ter kako ocenjujejo pomembnost navedenih področij, kriterije učinkovitosti izvedbe projektov, vplive na učinkovitost izvedbe ter strokovno usposobljenost zaposlenih v Zavodu za opravljanje projektnih nalog. Rezultati so pokazali, da ima projektni management Zavoda dobro sistemsko podporo za vodenje projektov. Ta je sicer dosegel določeno stopnjo zrelosti, vendar pa je treba začeti razmišljati o revitalizaciji projektnega managementa, predvsem na področju projektno organizacijske kulture. Z analizo uspešnosti sedanjega modela projektnega vodenja, ki bi omogočila izboljšanje na določenih segmentih projektnega dela, bi Zavod lahko tudi v prihodnosti izvajal uspešne projekte.
Ključne besede: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, projektni management, projekt, projektni cilji, udeleženci projekta, dejavniki uspešnosti
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 1525; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

16.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1139; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

17.
KRITIČNI DEJAVNIKI INFORMATIZACIJE MAJHNIH IN SREDNJIH PODJETIJ
Romana Mernik, 2016, magistrsko delo

Opis: Statistike uspešnosti projektov informacijskih tehnologij so izjemno slabe, v veliko primerih zaradi neustreznih in pomanjkljivih znanj s strani vodij projektov. Danes se podjetja raje odločijo za nakup in uvedbo rešitev ERP, kot pa za razvoj programske opreme na ključ zaradi razlogov, kot so: nižji stroški razvoja rešitve, krajši čas tajanja projekta uvedbe rešitev ERP. Organizacija mora izbrati tako rešitev ERP, ki se kar najbolje prilagaja njenim poslovnim procesom, zagotavlja funkcionalnost v organizaciji, podpira spreminjajoče poslovno okolje, nudi pomoč ponudnika rešitve ERP pri uvedbi rešitve, ipd. Obstajajo mnogi razlogi, ampak če povzamemo glavne razloge je informacijska tehnologija bistven dejavnik pri povečanju učinkovitosti izvajanja vseh vrst procesov ter hitrosti pretoka in pridobivanja kakovostnih informacij, ki sta najpomembnejša pogoja za hitro, pravočasno in pravilno odločanje. To pa je ključnega pomena za preživetje, razvoj in uspešnost vsakega podjetja. Da bi uspešno izpeljali projekte uvajanja ERP je potrebno predvsem tesno sodelovanje vodstva z načrtovalci, pravilno zastaviti zahteve bodočega sistema, tesno sodelovanje z bodočimi uporabniki ter vzpostaviti ustrezno komunikacijo med vsemi poslovnimi enotami podjetja, ki sistem načrtuje in uvaja. Projekt mora imeti ustrezen načrt uvedbe, zastavljeni morajo biti cilji, ki jih je potrebno doseči in ne nazadnje postavljen mora biti proračun projekta, ki ga je potrebno spoštovati. S pravo poslovno informacijsko rešitvijo lahko tako zagotovimo pravilne poslovne odločitve na podlagi zanesljivih in kvalitetnih podatkov, ki omogočajo lahko dostopne in pregledne poslovne analize.
Ključne besede: Informacijske tehnologije, rešitve ERP, dejavniki uspešnosti informacijskih sistemov, uvajanje celovitih informacijskih rešitev, dejavniki uspešnosti ERP projektov.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (882,79 KB)

18.
DEJAVNIKI USPEŠNOSTI MALEGA IN SREDNJE VELIKEGA PODJETJA NA PRIMERU AVTOHIŠE KOLMANIČ & DOKL, D. O. O.
Saška Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V tem delu diplomskega seminarja smo proučevali dejavnike uspešnosti malega in srednje velikega podjetja na primeru Avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. Mala in srednje velika podjetja morajo v začetku svojega poslovanja in seveda že pred poslovanjem razmišljati o dejavnikih, ki bodo uspešno vplivali na razvoj in/ali poslovanje podjetja. V diplomskem seminarju smo najprej na kratko opredelili definicije malih in srednje velikih podjetij. V naslednjem poglavju smo predstavili tri vrste dejavnikov uspešnosti malega in srednje velikega podjetja in sicer: dejavnike, ki izhajajo iz osebnosti ustanovitelja; dejavnike, ki izhajajo iz predmeta ustanovitve ter dejavnike, ki izhajajo iz okolja ustanovitve. Poudarek smo dali na dejavnike, ki izhajajo iz okolja ustanovitve, kamor uvrščamo družbeno okolje, infrastrukturo z vidika pravnega reda, infrastrukturo z vidika storitev, ustanovitveno infrastrukturo, gospodarsko stanje in tržišča. V naslednjem poglavju smo na kratko predstavili avtohišo Kolmanič & Dokl d. o. o., v nadaljevanju pa zapisali, kako kateri izmed preučevanih dejavnikov uspešnosti vpliva na razvoj in/ali poslovanje avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. Diplomski seminar zaključujemo z ugotovitvami o dejavnikih uspešnosti podjetja Avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. in s predlogi za prakso ter z ugotovitvami o dokazanosti zastavljenih tez.
Ključne besede: Avtohiša Kolmanič & Dokl d. o. o., dejavniki uspešnosti malega in srednje velikega podjetja, okolje ustanovitve, osebnost ustanovitelja, predmet ustanovitve
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 380; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

19.
Uvajanje rešitve SAP v srednje veliko mednarodno podjetje
Suzana Kapun, 2016, magistrsko delo

Opis: Za informacijsko podporo celotnemu poslovanju v podjetjih uporabljajo celovite informacijske rešitve (v nadaljevanju ERP rešitve). Njihova značilnost je, da imajo eno podatkovno bazo in so narejene tako, da ne omogočajo podvajanja podatkov. Sestavlja jih več modulov, kot so finance in računovodstvo, proizvodnja, prodaja, nabava, človeški viri. Na trgu se pojavlja veliko ponudnikov ERP rešitev, zato morajo v podjetju, ki se odloča o uvedbi temeljito premisliti katerega ponudnika bodo izbrali. Uvedba ERP rešitve je razdeljena na dva dela. Izbira ponudnika je prvi del, drugi del je uvedba. Podjetja se za ERP rešitve odločajo, ker želijo poenotiti svoje poslovne procese, imeti en informacijski sistem, kjer so združeni vsi podatki, poenostaviti poslovanje in izboljšati podporo kupcem. Projekt uvedbe ERP rešitve je potrebno v podjetju obravnavati na organizacijski in tehnološki ravni. Kritični dejavniki uspešnosti, so dejavniki, ki lahko vplivajo na izid uvedbe. Za podjetja je priporočljivo, da se na začetku projekta pozanimajo o njih, ter o težavah, ki so jih imeli tisti, ki so že uvedli ERP rešitev. Podjetje SAP je s svojo ERP rešitvijo SAP R/3 vodilni ponudnik na svetovnem trgu. Uvajanje SAP poteka po metodologiji pospešenega SAP (v nadaljevanju kratica ASAP). Za pomoč pri uvedbi in sledenju metodologiji ASAP podjetja največkrat najamejo svetovalce, ki jim pomagajo pri projektu. Na voljo pa so jim tudi po koncu projekta. V celotnem projektu je izredno pomembna podpora vodstva podjetja, priprava projektnega načrta in vključitev končnih uporabnikov v projekt. Zavedati pa se je potrebno tudi pomena izobraževanja končnih uporabnikov. Saj če zaposleni niso izobraženi in ne vedo kako se rešitev uporablja je vsaka rešitev, ne glede na to koliko funkcij ima na voljo neuporabna. Uvedba ERP rešitve v mednarodno podjetje predstavlja izziv ne samo za podjetje, ki se za ta projekt odloči, temveč tudi za svetovalce. Težave, ki se pojavljajo pri takih projektih so povezane s kulturo, predvsem gre za jezikovne ovire, z valuto, če gre za države, ki niso v EU in ne uporabljajo evra, z različnimi lokacijami in lokalizacijo rešitve. Za uspešen zaključek mednarodnih projektov je potrebno dobro sodelovanje svetovalcev in zaposlenih, dobro razvita komunikacija in seveda skrbno načrtovan plan projekta. Preden pa se podjetje loti uvedbe ERP rešitve pa je potreben skrben in natančen popis poslovnih procesov. Z njim ugotovijo kaj je potrebno spremeniti, posodobiti in urediti tako, da se bo kar v največji prilagajalo rešitvi, ki jo v podjetju uvajajo. V izbranem primeru so morali narediti vrsto sprememb v poteku poslovnih procesov, izboljšav in prilagoditev. Največ težav so imeli z urejanjem matičnih podatkov, ki je bilo hkrati najbolj obsežno delo.
Ključne besede: Celovite informacijske rešitve (ERP), uvajanje ERP, kritični dejavniki uspešnosti (KDU), rešitev SAP, metodologija ASAP
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

20.
Tuji jezik pri študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru
Lucija Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vprašanje tujega jezika (TJ) pri dodiplomskih študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru. Pozornost je usmerjena na učenje tujega jezika pri študentih, na njihovo samooceno o znanju tujega jezika, na njihovo neformalno in formalno uporabo tujega jezika ter na njihovo ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Pri tem je bila kontrolirana vloga ocene tujega jezika na maturi in smeri fakultete. V raziskavi je sodelovalo 150 dodiplomskih študentov, ki obiskujejo 2. ali 3. letnik študijskega programa naravoslovne, družboslovne in tehniške smeri Univerze v Mariboru. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval deskriptivno in numerično ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da anketiranci dajejo večji poudarek zunajšolskemu učenju tujega jezika kot pa formalnemu. Ocenjujejo, da na uspešnost učenja tujega jezika v največji meri vplivajo: stik s tujci, program Erasmus izmenjava ter zgodnji začetki učenja tujega jezika. Slednje vpliva tudi na uspešnost pri kasnejšem opravljanju mature v delu, vezanem na tuji jezik. Anketiranci z boljšo oceno na maturi so bili pri samoocenjevanju znanja tujega jezika bolj samozavestni, prav tako pa po tuji študijski literaturi posegajo pogosteje in bolj samoiniciativno kot tisti z nižjo oceno. Največ dobrih ocen tujega jezika na maturi imajo družboslovci, največ odličnih ocen pa naravoslovci, ki so tudi sicer najbolj samoiniciativni ter pogosti uporabniki tuje študijske literature. Skoraj tretjina vseh anketiranih se na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru ni učila nobenega dodatnega jezika, dobra polovica pa se jih uči angleščino. V prihodnje bi morala jezikovna politika na državni ravni stremeti k vertikali poučevanja tujega jezika tudi na dodiplomskem študiju, saj samo znanje angleščine v prihodnosti zagotovo ne bo zadostovalo za uspešno in prodorno nastopanje mladih na evropskem gospodarskem trgu.
Ključne besede: tuji jezik, smeri fakultete, ocena tujega jezika na maturi, dejavniki uspešnosti, formalno učenje tujega jezika, samoiniciativen pristop, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 570; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici