| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpeljava ključnih dejavnikov uspešnosti na primeru malega podjetja
Jure Šuligoj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem razvoja ključnih dejavnikov uspešnosti v malem podjetju. V ta namen smo raziskali uravnotežen sistem kazalnikov (BCS) in ključne kazalnike uspeha (KPI). Podrobneje smo predstavili priložnosti uporabe le-teh za mala podjetja, pri čemer se osredotočimo na implementacijo sistema v malo podjetje. Cilj magistrskega dela je analiza obstoječega stanja podjetja x, na podlagi tega razviti nov nabor ključnih kazalnikov podjetja, ter urediti zajem vhodnih podatkov in konsolidacije informacijskega sistema. Podjetje x bo v končni fazi implementiralo tudi spremljanje izbranih KPI v izbrani programski opremi. V začetnem delu so najprej predstavljena teoretična izhodišča za dobro zastavljen sistem ključnih dejavnikov uspešnosti. Podrobneje je opisano, kako dobro zapisati vizijo podjetja, kako na novo določiti strateške cilje ter izbrati merljive kazalnike uspeha. Vsa vsebina je prilagojena mikro in malim podjetjem, ki si želijo vpeljati tovrstni sistem. Jedro magistrske naloge je redefinicija vizije, določitev strateških ciljev in ključnih kazalnikov uspeha za malo podjetje x. Ključni kazalniki zajemajo tako določitev kazalnikov za uravnotežen sistem, kot tudi za nekatere operativne kazalnike, ki si jih podjetje želi spremljati. Na koncu je opisan postopek reorganizacije informacijskega sistema in tudi implementacija prej omenjenega sistema v preučevano podjetje. V zaključku podamo oceno in ugotovitve, do katerih smo prišli skozi izdelavo tega magistrskega dela, ter podamo predloge za nadaljnje delo in izboljšave.
Ključne besede: ključni dejavniki uspešnosti, uravnoteženi kazalniki uspeha, mala in srednja velika podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 727; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Rešitve digitalnega marketinga kot del uspešnega poslovanja spletnih trgovin
Tamara Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetja morajo za svoj obstoj in konkurenčnost uporabljati vedno nove tehnike, kako se približati kupcu in mu olajšati nakupne odločitve. Ker je razvoj interneta in uporabe novih digitalnih medijev v porastu, se morajo podjetja truditi, da sledijo novim trendom in da te digitalne medije tudi uporabljajo. Spletne trgovine se morajo zato truditi, da lahko njihove stranke dostopajo do njih preko različnih medijev. Na drugi strani pa tudi, da lahko spletne trgovine oglašujejo in opozarjajo na svoj obstoj preko različnih kanalov. Spletne trgovine morajo skrbeti za dobro optimizacijo svojih spletnih strani, saj lahko le zgolj s tem pripomorejo k uvajanju različnih rešitev digitalnega marketinga. Spletne trgovine se med seboj lahko zelo razlikujejo, zato se je treba seznaniti z njihovimi osnovnimi značilnostmi in s prednostmi ter slabostmi, ki jih lahko za seboj prinesejo. Hkrati na to je treba navezati ključne dejavnike, ki so potrebni za uspešnost določene spletne trgovine in ugotoviti, kako se to odraža na področju različnih rešitev digitalnega marketinga. V magistrskem delu smo se seznanili z osnovnimi značilnostmi spletnih trgovin in z rešitvami digitalnega marketinga, ki ga podjetja lahko uporabljajo za promocijo svojih izdelkov in za opozarjanje na svoj obstoj. Hkrati pa smo v praktičnem delu na treh različnih spletnih trgovinah ugotavljali, katere rešitve digitalnega marketinga uporabljajo za doseganje svojih kupcev ter katere so morebitne rešitve, da bi svoje izdelke lahko bolje predstavili svojim strankam.
Ključne besede: spletna trgovina, rešitve digitalnega marketinga, digitalni marketing, spletno nakupovanje, oglaševanje, dejavniki uspešnosti spletne trgovine, razsežnosti digitalnega marketinga
Objavljeno v DKUM: 20.08.2020; Ogledov: 703; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

3.
Domače naloge z vidika osnovnošolcev
Matea Tenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes so šolske obveznosti učencev precej drugačne in bolj obsežne kot nekoč. Pojem domače učno delo se je s časom razširil in vanj sodi vse tisto, kar mora učenec narediti za šolo doma, domače naloge pa so del tega oz. nek podaljšek vsega, kar se je obravnavalo pri pouku. Domača naloga mora biti smiselna in posredovana z namenom. Namenov domače naloge je več, kot npr. ponavljanje in utrjevanje učne snovi, vaja in priprava za nadaljnje učno delo, osebnostni inkognitivni razvoj itd., kar posledično vpliva na znanje učenca in njegov učni uspeh. Magistrsko delo zajema raziskavo mnenj učencev šestega in devetega razreda o domačih nalogah. Raziskava je temeljila na izkušnjah učencev šestega in devetega razreda. Poleg starosti smo preverili tudi vlogo spola in učne uspešnosti učencev. Raziskava je bila izvedena v maju 2019 na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika, ki smo ga najprej razdelili na šest osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici. V raziskavo je bilo zajeto 234 učencev šestega in devetega razreda. Z raziskavo pridobljeni podatki so pokazali, da je praksa domačih nalog z vidika učencev vglavnem zadovoljiva, vendar še vseeno ne dosega vseh zaželenih učinkov. Potrebno je spodbujati diferenciacijo domačih nalog, saj to vpliva na motiviranost učencev za izdelovanje in njihov odnos do domačih nalog.
Ključne besede: domača naloga, vrste domačih nalog, učni dosežki, dejavniki učne uspešnosti, napotki za prakso.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 895; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Ključni dejavniki uspešnosti portala v intranet omrežju na primeru podjetja Henkel slovensko s.r.o.
Vikica Štingl, 2017, magistrsko delo

Opis: Na podlagi predstavitve treh vrst omrežij: internet, intranet in ekstranet, smo opredelili intranet omrežje. Opredelili smo tudi pomen njegove zaščite. V sklopu tega omrežja smo se osredotočili na portal, ki smo ga opisali, našteli vodilne ponudnike portalnih tehnologij na trgu in podrobneje predstavili SharePoint portalno tehnologijo. Našteli in opisali smo tudi ključne dejavnike uspešnosti portala, ki so vplivali na potrebo po prenovi in nam omogočili ocenitev uspešnosti prenove portala v oddelku za Sisteme in poslovno inteligenco v podjetju Henkel.
Ključne besede: intranet, portal, SharePoint, ključni dejavniki uspešnosti portala, TeamSite, Henkel
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 1037; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

5.
Tuji jezik pri študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru
Lucija Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vprašanje tujega jezika (TJ) pri dodiplomskih študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru. Pozornost je usmerjena na učenje tujega jezika pri študentih, na njihovo samooceno o znanju tujega jezika, na njihovo neformalno in formalno uporabo tujega jezika ter na njihovo ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Pri tem je bila kontrolirana vloga ocene tujega jezika na maturi in smeri fakultete. V raziskavi je sodelovalo 150 dodiplomskih študentov, ki obiskujejo 2. ali 3. letnik študijskega programa naravoslovne, družboslovne in tehniške smeri Univerze v Mariboru. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval deskriptivno in numerično ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da anketiranci dajejo večji poudarek zunajšolskemu učenju tujega jezika kot pa formalnemu. Ocenjujejo, da na uspešnost učenja tujega jezika v največji meri vplivajo: stik s tujci, program Erasmus izmenjava ter zgodnji začetki učenja tujega jezika. Slednje vpliva tudi na uspešnost pri kasnejšem opravljanju mature v delu, vezanem na tuji jezik. Anketiranci z boljšo oceno na maturi so bili pri samoocenjevanju znanja tujega jezika bolj samozavestni, prav tako pa po tuji študijski literaturi posegajo pogosteje in bolj samoiniciativno kot tisti z nižjo oceno. Največ dobrih ocen tujega jezika na maturi imajo družboslovci, največ odličnih ocen pa naravoslovci, ki so tudi sicer najbolj samoiniciativni ter pogosti uporabniki tuje študijske literature. Skoraj tretjina vseh anketiranih se na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru ni učila nobenega dodatnega jezika, dobra polovica pa se jih uči angleščino. V prihodnje bi morala jezikovna politika na državni ravni stremeti k vertikali poučevanja tujega jezika tudi na dodiplomskem študiju, saj samo znanje angleščine v prihodnosti zagotovo ne bo zadostovalo za uspešno in prodorno nastopanje mladih na evropskem gospodarskem trgu.
Ključne besede: tuji jezik, smeri fakultete, ocena tujega jezika na maturi, dejavniki uspešnosti, formalno učenje tujega jezika, samoiniciativen pristop, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1319; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
DEJAVNIKI USPEŠNOSTI MALEGA IN SREDNJE VELIKEGA PODJETJA NA PRIMERU AVTOHIŠE KOLMANIČ & DOKL, D. O. O.
Saška Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V tem delu diplomskega seminarja smo proučevali dejavnike uspešnosti malega in srednje velikega podjetja na primeru Avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. Mala in srednje velika podjetja morajo v začetku svojega poslovanja in seveda že pred poslovanjem razmišljati o dejavnikih, ki bodo uspešno vplivali na razvoj in/ali poslovanje podjetja. V diplomskem seminarju smo najprej na kratko opredelili definicije malih in srednje velikih podjetij. V naslednjem poglavju smo predstavili tri vrste dejavnikov uspešnosti malega in srednje velikega podjetja in sicer: dejavnike, ki izhajajo iz osebnosti ustanovitelja; dejavnike, ki izhajajo iz predmeta ustanovitve ter dejavnike, ki izhajajo iz okolja ustanovitve. Poudarek smo dali na dejavnike, ki izhajajo iz okolja ustanovitve, kamor uvrščamo družbeno okolje, infrastrukturo z vidika pravnega reda, infrastrukturo z vidika storitev, ustanovitveno infrastrukturo, gospodarsko stanje in tržišča. V naslednjem poglavju smo na kratko predstavili avtohišo Kolmanič & Dokl d. o. o., v nadaljevanju pa zapisali, kako kateri izmed preučevanih dejavnikov uspešnosti vpliva na razvoj in/ali poslovanje avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. Diplomski seminar zaključujemo z ugotovitvami o dejavnikih uspešnosti podjetja Avtohiše Kolmanič & Dokl d. o. o. in s predlogi za prakso ter z ugotovitvami o dokazanosti zastavljenih tez.
Ključne besede: Avtohiša Kolmanič & Dokl d. o. o., dejavniki uspešnosti malega in srednje velikega podjetja, okolje ustanovitve, osebnost ustanovitelja, predmet ustanovitve
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 874; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Uvajanje rešitve SAP v srednje veliko mednarodno podjetje
Suzana Kapun, 2016, magistrsko delo

Opis: Za informacijsko podporo celotnemu poslovanju v podjetjih uporabljajo celovite informacijske rešitve (v nadaljevanju ERP rešitve). Njihova značilnost je, da imajo eno podatkovno bazo in so narejene tako, da ne omogočajo podvajanja podatkov. Sestavlja jih več modulov, kot so finance in računovodstvo, proizvodnja, prodaja, nabava, človeški viri. Na trgu se pojavlja veliko ponudnikov ERP rešitev, zato morajo v podjetju, ki se odloča o uvedbi temeljito premisliti katerega ponudnika bodo izbrali. Uvedba ERP rešitve je razdeljena na dva dela. Izbira ponudnika je prvi del, drugi del je uvedba. Podjetja se za ERP rešitve odločajo, ker želijo poenotiti svoje poslovne procese, imeti en informacijski sistem, kjer so združeni vsi podatki, poenostaviti poslovanje in izboljšati podporo kupcem. Projekt uvedbe ERP rešitve je potrebno v podjetju obravnavati na organizacijski in tehnološki ravni. Kritični dejavniki uspešnosti, so dejavniki, ki lahko vplivajo na izid uvedbe. Za podjetja je priporočljivo, da se na začetku projekta pozanimajo o njih, ter o težavah, ki so jih imeli tisti, ki so že uvedli ERP rešitev. Podjetje SAP je s svojo ERP rešitvijo SAP R/3 vodilni ponudnik na svetovnem trgu. Uvajanje SAP poteka po metodologiji pospešenega SAP (v nadaljevanju kratica ASAP). Za pomoč pri uvedbi in sledenju metodologiji ASAP podjetja največkrat najamejo svetovalce, ki jim pomagajo pri projektu. Na voljo pa so jim tudi po koncu projekta. V celotnem projektu je izredno pomembna podpora vodstva podjetja, priprava projektnega načrta in vključitev končnih uporabnikov v projekt. Zavedati pa se je potrebno tudi pomena izobraževanja končnih uporabnikov. Saj če zaposleni niso izobraženi in ne vedo kako se rešitev uporablja je vsaka rešitev, ne glede na to koliko funkcij ima na voljo neuporabna. Uvedba ERP rešitve v mednarodno podjetje predstavlja izziv ne samo za podjetje, ki se za ta projekt odloči, temveč tudi za svetovalce. Težave, ki se pojavljajo pri takih projektih so povezane s kulturo, predvsem gre za jezikovne ovire, z valuto, če gre za države, ki niso v EU in ne uporabljajo evra, z različnimi lokacijami in lokalizacijo rešitve. Za uspešen zaključek mednarodnih projektov je potrebno dobro sodelovanje svetovalcev in zaposlenih, dobro razvita komunikacija in seveda skrbno načrtovan plan projekta. Preden pa se podjetje loti uvedbe ERP rešitve pa je potreben skrben in natančen popis poslovnih procesov. Z njim ugotovijo kaj je potrebno spremeniti, posodobiti in urediti tako, da se bo kar v največji prilagajalo rešitvi, ki jo v podjetju uvajajo. V izbranem primeru so morali narediti vrsto sprememb v poteku poslovnih procesov, izboljšav in prilagoditev. Največ težav so imeli z urejanjem matičnih podatkov, ki je bilo hkrati najbolj obsežno delo.
Ključne besede: Celovite informacijske rešitve (ERP), uvajanje ERP, kritični dejavniki uspešnosti (KDU), rešitev SAP, metodologija ASAP
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2400; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

9.
KRITIČNI DEJAVNIKI INFORMATIZACIJE MAJHNIH IN SREDNJIH PODJETIJ
Romana Mernik, 2016, magistrsko delo

Opis: Statistike uspešnosti projektov informacijskih tehnologij so izjemno slabe, v veliko primerih zaradi neustreznih in pomanjkljivih znanj s strani vodij projektov. Danes se podjetja raje odločijo za nakup in uvedbo rešitev ERP, kot pa za razvoj programske opreme na ključ zaradi razlogov, kot so: nižji stroški razvoja rešitve, krajši čas tajanja projekta uvedbe rešitev ERP. Organizacija mora izbrati tako rešitev ERP, ki se kar najbolje prilagaja njenim poslovnim procesom, zagotavlja funkcionalnost v organizaciji, podpira spreminjajoče poslovno okolje, nudi pomoč ponudnika rešitve ERP pri uvedbi rešitve, ipd. Obstajajo mnogi razlogi, ampak če povzamemo glavne razloge je informacijska tehnologija bistven dejavnik pri povečanju učinkovitosti izvajanja vseh vrst procesov ter hitrosti pretoka in pridobivanja kakovostnih informacij, ki sta najpomembnejša pogoja za hitro, pravočasno in pravilno odločanje. To pa je ključnega pomena za preživetje, razvoj in uspešnost vsakega podjetja. Da bi uspešno izpeljali projekte uvajanja ERP je potrebno predvsem tesno sodelovanje vodstva z načrtovalci, pravilno zastaviti zahteve bodočega sistema, tesno sodelovanje z bodočimi uporabniki ter vzpostaviti ustrezno komunikacijo med vsemi poslovnimi enotami podjetja, ki sistem načrtuje in uvaja. Projekt mora imeti ustrezen načrt uvedbe, zastavljeni morajo biti cilji, ki jih je potrebno doseči in ne nazadnje postavljen mora biti proračun projekta, ki ga je potrebno spoštovati. S pravo poslovno informacijsko rešitvijo lahko tako zagotovimo pravilne poslovne odločitve na podlagi zanesljivih in kvalitetnih podatkov, ki omogočajo lahko dostopne in pregledne poslovne analize.
Ključne besede: Informacijske tehnologije, rešitve ERP, dejavniki uspešnosti informacijskih sistemov, uvajanje celovitih informacijskih rešitev, dejavniki uspešnosti ERP projektov.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (882,79 KB)

10.
DEJAVNIKI USPEŠNEGA PROJEKTNEGA NAČINA DELA V ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Renata Praća, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) že vrsto let deluje projektni management, ki skrbi za uresničevanje globalnih ciljev in strategij Zavoda. Projektno delo je tako postalo učinkovito orodje za razvoj Zavoda in sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je z izvedbo strateško pomembnih projektov uspešno in učinkovito dosegal zastavljene cilje. V magistrskem delu smo predstavili projektni management Zavoda ter vrsto dejavnikov, ki so vplivali na uspešno izvedbo projektov. Teoretični del magistrskega dela povzema ugotovitve iz domače in tuje literature o razsežnosti projektnega načina dela, povezanosti strateškega in projektnega managementa, opredelitvi projektnega managementa, fazah življenjskega cikla projekta ter o dejavnikih uspešnega projektnega dela. Empirična analiza magistrskega dela pa temelji na kvalitativni in kvantitativni raziskavi pridobljenih podatkov s strani zaposlenih v Zavodu o dejavnikih uspešnosti projektnega načina dela v tej nepridobitni organizaciji, ki smo jo izvedli s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja ter statistične obdelave spletnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, kako zaposleni ocenjujejo pomembnost posameznih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedbo projektov, splošno zadovoljstvo s projektno organizacijsko kulturo, poslovnikom izvajanja projektov, projektno pisarno in projektnim informacijskim sistemom, ter kako ocenjujejo pomembnost navedenih področij, kriterije učinkovitosti izvedbe projektov, vplive na učinkovitost izvedbe ter strokovno usposobljenost zaposlenih v Zavodu za opravljanje projektnih nalog. Rezultati so pokazali, da ima projektni management Zavoda dobro sistemsko podporo za vodenje projektov. Ta je sicer dosegel določeno stopnjo zrelosti, vendar pa je treba začeti razmišljati o revitalizaciji projektnega managementa, predvsem na področju projektno organizacijske kulture. Z analizo uspešnosti sedanjega modela projektnega vodenja, ki bi omogočila izboljšanje na določenih segmentih projektnega dela, bi Zavod lahko tudi v prihodnosti izvajal uspešne projekte.
Ključne besede: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, projektni management, projekt, projektni cilji, udeleženci projekta, dejavniki uspešnosti
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2303; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici