Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nefinančna uspešnost podjetij je v trenutnih časih vedno bolj pomembna zaradi vse večjega zavedanja o nujnosti ohranjanja okolja in družbe. Za ta namen se podjetja poslužujejo aktivnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem in svoje poslovanje usmerjajo v družbeno odgovorno smer. V magistrskem delu obravnavamo najprej v teoretičnem delu izbrane nefinančne dejavnike uspešnosti kot izbrane vidike strateških usmeritev za trajnost podjetja, pri katerih bomo izhajali iz MER modela integralnega managementa. Izbrani nefinančni dejavniki uspešnosti so trajnostni razvoj kot pristop k razvoju okolja, družbe in gospodarstva za zagotavljanje dolgoročne kakovosti in blaginje. Družbena odgovornost izhaja iz trajnostnega razvoja, a se natančneje nanaša tudi na podjetja - kako morajo delovati, sprejemati in prevzemati odgovornost vplivov svojega delovanja na družbo. Naslednji dejavnik je verodostojnost, ki predstavlja dejavnik, ki mora postati del kulture, da je podjetje vredno zaupanja in smatrano za verodostojno. Dejavnik kultura predstavlja nazore, vrednote, obnašanje, rituale in norme znotraj podjetja, zunaj podjetja pa se to kaže kot etika, ki se osredotoča na okolje in družbene odnose. Kot zadnji dejavnik opredeljujemo nefinančno uspešnost, ki izbrano združuje konkurenčnost, etiko, kulturo, učinkovitost in verodostojnost. V empiričnem delu naloge bomo aplicirali teoretična izhodišča nefinančnih dejavnikov uspešnosti na praktičen primer podjetja Luka Koper, d. d. Po opravljeni raziskavi oz. aplikaciji teorije podajamo tudi ugotovitve empiričnega dela ter predloge za razvoj in prakso podjetja.
Ključne besede: Trajnostni razvoj, nefinančni dejavniki uspešnosti, družbena odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 78
Celotno besedilo (4,20 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem razvoja ključnih dejavnikov uspešnosti v malem podjetju. V ta namen smo raziskali uravnotežen sistem kazalnikov (BCS) in ključne kazalnike uspeha (KPI). Podrobneje smo predstavili priložnosti uporabe le-teh za mala podjetja, pri čemer se osredotočimo na implementacijo sistema v malo podjetje. Cilj magistrskega dela je analiza obstoječega stanja podjetja x, na podlagi tega razviti nov nabor ključnih kazalnikov podjetja, ter urediti zajem vhodnih podatkov in konsolidacije informacijskega sistema. Podjetje x bo v končni fazi implementiralo tudi spremljanje izbranih KPI v izbrani programski opremi. V začetnem delu so najprej predstavljena teoretična izhodišča za dobro zastavljen sistem ključnih dejavnikov uspešnosti. Podrobneje je opisano, kako dobro zapisati vizijo podjetja, kako na novo določiti strateške cilje ter izbrati merljive kazalnike uspeha. Vsa vsebina je prilagojena mikro in malim podjetjem, ki si želijo vpeljati tovrstni sistem. Jedro magistrske naloge je redefinicija vizije, določitev strateških ciljev in ključnih kazalnikov uspeha za malo podjetje x. Ključni kazalniki zajemajo tako določitev kazalnikov za uravnotežen sistem, kot tudi za nekatere operativne kazalnike, ki si jih podjetje želi spremljati. Na koncu je opisan postopek reorganizacije informacijskega sistema in tudi implementacija prej omenjenega sistema v preučevano podjetje. V zaključku podamo oceno in ugotovitve, do katerih smo prišli skozi izdelavo tega magistrskega dela, ter podamo predloge za nadaljnje delo in izboljšave.
Ključne besede: ključni dejavniki uspešnosti, uravnoteženi kazalniki uspeha, mala in srednja velika podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1737; Prenosov: 281
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Danes so šolske obveznosti učencev precej drugačne in bolj obsežne kot nekoč. Pojem domače učno delo se je s časom razširil in vanj sodi vse tisto, kar mora učenec narediti za šolo doma, domače naloge pa so del tega oz. nek podaljšek vsega, kar se je obravnavalo pri pouku. Domača naloga mora biti smiselna in posredovana z namenom. Namenov domače naloge je več, kot npr. ponavljanje in utrjevanje učne snovi, vaja in priprava za nadaljnje učno delo, osebnostni inkognitivni razvoj itd., kar posledično vpliva na znanje učenca in njegov učni uspeh. Magistrsko delo zajema raziskavo mnenj učencev šestega in devetega razreda o domačih nalogah. Raziskava je temeljila na izkušnjah učencev šestega in devetega razreda. Poleg starosti smo preverili tudi vlogo spola in učne uspešnosti učencev. Raziskava je bila izvedena v maju 2019 na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika, ki smo ga najprej razdelili na šest osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici. V raziskavo je bilo zajeto 234 učencev šestega in devetega razreda. Z raziskavo pridobljeni podatki so pokazali, da je praksa domačih nalog z vidika učencev vglavnem zadovoljiva, vendar še vseeno ne dosega vseh zaželenih učinkov. Potrebno je spodbujati diferenciacijo domačih nalog, saj to vpliva na motiviranost učencev za izdelovanje in njihov odnos do domačih nalog.
Ključne besede: domača naloga, vrste domačih nalog, učni dosežki, dejavniki učne uspešnosti, napotki za prakso.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1567; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Magistrska naloga preučuje vprašanje tujega jezika (TJ) pri dodiplomskih študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru. Pozornost je usmerjena na učenje tujega jezika pri študentih, na njihovo samooceno o znanju tujega jezika, na njihovo neformalno in formalno uporabo tujega jezika ter na njihovo ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Pri tem je bila kontrolirana vloga ocene tujega jezika na maturi in smeri fakultete. V raziskavi je sodelovalo 150 dodiplomskih študentov, ki obiskujejo 2. ali 3. letnik študijskega programa naravoslovne, družboslovne in tehniške smeri Univerze v Mariboru. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval deskriptivno in numerično ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da anketiranci dajejo večji poudarek zunajšolskemu učenju tujega jezika kot pa formalnemu. Ocenjujejo, da na uspešnost učenja tujega jezika v največji meri vplivajo: stik s tujci, program Erasmus izmenjava ter zgodnji začetki učenja tujega jezika. Slednje vpliva tudi na uspešnost pri kasnejšem opravljanju mature v delu, vezanem na tuji jezik. Anketiranci z boljšo oceno na maturi so bili pri samoocenjevanju znanja tujega jezika bolj samozavestni, prav tako pa po tuji študijski literaturi posegajo pogosteje in bolj samoiniciativno kot tisti z nižjo oceno. Največ dobrih ocen tujega jezika na maturi imajo družboslovci, največ odličnih ocen pa naravoslovci, ki so tudi sicer najbolj samoiniciativni ter pogosti uporabniki tuje študijske literature. Skoraj tretjina vseh anketiranih se na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru ni učila nobenega dodatnega jezika, dobra polovica pa se jih uči angleščino. V prihodnje bi morala jezikovna politika na državni ravni stremeti k vertikali poučevanja tujega jezika tudi na dodiplomskem študiju, saj samo znanje angleščine v prihodnosti zagotovo ne bo zadostovalo za uspešno in prodorno nastopanje mladih na evropskem gospodarskem trgu.
Ključne besede: tuji jezik, smeri fakultete, ocena tujega jezika na maturi, dejavniki uspešnosti, formalno učenje tujega jezika, samoiniciativen pristop, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1964; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Za informacijsko podporo celotnemu poslovanju v podjetjih uporabljajo celovite informacijske rešitve (v nadaljevanju ERP rešitve). Njihova značilnost je, da imajo eno podatkovno bazo in so narejene tako, da ne omogočajo podvajanja podatkov. Sestavlja jih več modulov, kot so finance in računovodstvo, proizvodnja, prodaja, nabava, človeški viri. Na trgu se pojavlja veliko ponudnikov ERP rešitev, zato morajo v podjetju, ki se odloča o uvedbi temeljito premisliti katerega ponudnika bodo izbrali. Uvedba ERP rešitve je razdeljena na dva dela. Izbira ponudnika je prvi del, drugi del je uvedba. Podjetja se za ERP rešitve odločajo, ker želijo poenotiti svoje poslovne procese, imeti en informacijski sistem, kjer so združeni vsi podatki, poenostaviti poslovanje in izboljšati podporo kupcem. Projekt uvedbe ERP rešitve je potrebno v podjetju obravnavati na organizacijski in tehnološki ravni. Kritični dejavniki uspešnosti, so dejavniki, ki lahko vplivajo na izid uvedbe. Za podjetja je priporočljivo, da se na začetku projekta pozanimajo o njih, ter o težavah, ki so jih imeli tisti, ki so že uvedli ERP rešitev. Podjetje SAP je s svojo ERP rešitvijo SAP R/3 vodilni ponudnik na svetovnem trgu. Uvajanje SAP poteka po metodologiji pospešenega SAP (v nadaljevanju kratica ASAP). Za pomoč pri uvedbi in sledenju metodologiji ASAP podjetja največkrat najamejo svetovalce, ki jim pomagajo pri projektu. Na voljo pa so jim tudi po koncu projekta. V celotnem projektu je izredno pomembna podpora vodstva podjetja, priprava projektnega načrta in vključitev končnih uporabnikov v projekt. Zavedati pa se je potrebno tudi pomena izobraževanja končnih uporabnikov. Saj če zaposleni niso izobraženi in ne vedo kako se rešitev uporablja je vsaka rešitev, ne glede na to koliko funkcij ima na voljo neuporabna. Uvedba ERP rešitve v mednarodno podjetje predstavlja izziv ne samo za podjetje, ki se za ta projekt odloči, temveč tudi za svetovalce. Težave, ki se pojavljajo pri takih projektih so povezane s kulturo, predvsem gre za jezikovne ovire, z valuto, če gre za države, ki niso v EU in ne uporabljajo evra, z različnimi lokacijami in lokalizacijo rešitve. Za uspešen zaključek mednarodnih projektov je potrebno dobro sodelovanje svetovalcev in zaposlenih, dobro razvita komunikacija in seveda skrbno načrtovan plan projekta. Preden pa se podjetje loti uvedbe ERP rešitve pa je potreben skrben in natančen popis poslovnih procesov. Z njim ugotovijo kaj je potrebno spremeniti, posodobiti in urediti tako, da se bo kar v največji prilagajalo rešitvi, ki jo v podjetju uvajajo. V izbranem primeru so morali narediti vrsto sprememb v poteku poslovnih procesov, izboljšav in prilagoditev. Največ težav so imeli z urejanjem matičnih podatkov, ki je bilo hkrati najbolj obsežno delo.
Ključne besede: Celovite informacijske rešitve (ERP), uvajanje ERP, kritični dejavniki uspešnosti (KDU), rešitev SAP, metodologija ASAP
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1921; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,56 MB)