| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Rak dojke in državni program DORA
Sanja Vukanič, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Rak dojk je povsod po svetu najpogostejši ženski rak. K nastanku te bolezni veliko prispevajo različni dejavniki tveganja kot so hormonska nadomestna terapija, nezdrav način prehranjevanja, debelost, prekomerno uživanje alkohola in kajenje. Znano je, da se rak dojke pogosteje pojavlja pri starejših kot pri mlajših ženskah. Namen. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kolika je osveščenost žensk o raku dojk in ali ženske poznajo državni program DORA. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo. Za literaturo smo uporabili tako slovenske kot tuje strokovne članke na temo rak dojk in državni program DORA. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske večinoma poznajo znake, ki kažejo na obolenje dojk in dejavnike tveganja, ki so povezani z razvojem raka dojk. Državni program DORA pozna 57 % žensk, kar 83 % žensk pa pozna namen državnega programa DORA. Kar 91 % žensk pozna mamografijo, ki je del presejalnega programa DORA. Sklep. Pomembno se je zavedati, da je rak dojk ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Ženske same lahko same največ storijo z različnimi preventivnimi metodami, ena izmed glavnih presejalnih programov, ki uspešno deluje po vsej Sloveniji, pa je Državni presejalni program DORA.
Ključne besede: rak dojk, dejavniki tveganja, starejše ženske, Državni presejalni program DORA, mamografija
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1390; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (913,35 KB)

82.
OSVEŠČENOST PREBIVALCEV O PREPREČEVANJU MOŽGANSKE KAPI
Kristjana Oset, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Ishemični cerebrovaskularni inzult ali možganska kap je posledica perfuzijskih motenj pri stenozantnih ali okluzivnih procesih na estrakranialnem in itrakranialnem možganskem ožilju. Vzroki možganske kapi so: zvišan krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, zvišane krvne maščobe, čezmerno uživanje alkohola, dednost in staranje. K preprečevanju možganske kapi spadata predvsem zdrav način prehranjevanja in redna telesna dejavnost, pa tudi ozaveščanje prebivalstva o vzrokih in posledicah možganske kapi. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali so ljudje ozaveščeni o možganski kapi, rizičnih dejavnikih, ki vplivajo na nastanek možganske kapi in njenem preprečevanju. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Uporabili smo strokovno literaturo, ki obravnava možgansko kap. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali in kritično analizirali. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo kot raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal 11 vprašanj zaprtega tipa in dve vprašanji odprtega tipa. Pridobljene rezultate smo prikazali opisno in grafično s strukturnimi krogi, stolpi in v tabelah. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so anketiranci kar dobro seznanjeni s pojmom »možganska kap« in da dobro poznajo nekatere dejavnike, ki jo povzročajo, z nekaterimi pa so slabše seznanjeni. Tudi s simptomi možganske kapi in njenimi posledicami so anketiranci kar dobro seznanjeni, vendar pa se je kljub temu ne bojijo. Ugotovili smo tudi, da so se o možganski kapi anketiranci največkrat poučili kar sami preko različnih medijev, zdravstveni delavci pa so jih o tem seznanili redkeje. Sklep: Ker več kot polovica anketiranih oseb z ozaveščanjem o možganski kapi ni zadovoljnih, prav tako ne poznajo vseh vzrokov in načinov preprečevanja možganske kapi, menimo, da bi moralo zdravstveno osebje o tem ponujati več informacij z izobraževanjem na nevroloških oddelkih ter literature v obliki brošur, ki bi jih pošiljali tudi na dom. Izvajali bi tudi delavnice za svojce in paciente na temo preprečevanja možganske kapi na nevroloških oddelkih in v zdravstvenih domovih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: možganska kap, znaki, posledice, dejavniki tveganja, preprečevanje.
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 896; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (773,62 KB)

83.
ZDRAVJE V NOSEČNOSTI
Marjanca Luzar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili fiziološke spremembe v nosečnosti, opisali smo dejavnike tveganja v nosečnosti, ter zdravstveno vzgojo nosečnice. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so nosečnice seznanjene z dejavniki tveganja v nosečnosti ter ali se negativnim dejavnikom izogibajo. Anketo smo opravili v vrtcu Čebelica. V raziskavo smo vključili 56 žensk. Ugotovili smo, da naj bi 80% anketirank poznalo negativne dejavnike v nosečnosti. Na osnovi dobljenih podatkov sklepamo, da anketiranke poznajo le nekatere dejavnike tveganja. Ugotovili smo tudi, da so se anketiranke izogibale tistim dejavnikom tveganja, ki jih poznajo v času nosečnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nosečnica, zdrava nosečnost, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 621; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (827,88 KB)

84.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, diplomsko delo

Opis: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1410; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (560,94 KB)

85.
VPLIV AGRESIJE S STRANI PACIENTOV NA ZAPOSLENE V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGI
Žiga Drobež, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela in predstavlja agresijo, pojavnost in vpliv le te na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Delo zaposlenih na psihiatričnem področju zahteva, da se z agresijo spoprijemamo brez pomoči varnostnih služb, zato je zelo pomembno, da poznamo vse dejavnike tveganja za nastanek in porast agresije pri pacientu z duševno motnjo, zato smo v diplomskem delu dali velik poudarek pri poznavanju dejavnikov tveganja in evalvaciji agresivnega vedenja. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se pojavlja agresija s strani pacientov na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi in kako nanje vpliva. Raziskovalne metode: Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskovanje smo vključili 50 članov negovalnega tima iz področja psihiatrične zdravstvene nege iz dveh različnih psihiatričnih ustanov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci opažajo večjo pojavnost agresije s strani pacientov v vseh oblikah na zaprtih oddelkih kot na odprtih oddelkih ustanov, kar lahko dokažemo s potrjeno hipotezo. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da agresija s strani pacientov ima vpliv na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Sklep: Zdravstvenim delavcem agresija s strani pacientov predstavlja veliko grožnjo, prav zaradi velike pojavnosti le te, kar je razvidno iz več raziskav. Zaradi tega je izjemno pomembno poznavanje dejavnikov tveganja za agresivno vedenje in pravilno ukrepanje ob le tem.
Ključne besede: agresija nad zaposlenimi, ogroženost, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, duševne motnje.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 608; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

86.
VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV TVEGANJA IN DELOVNEGA OKOLJA NA ZDRAVJE DELAVCEV V DESETLETNEM OBDOBJU
Jelka Tarkuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo skladno z zdravstveno oceno tveganja in pripomorejo k doseganju zdravja delavcev. Delavci pri obdobnem zdravniškem pregledu opravijo zdravniški pregled, ki vključuje laboratorijski pregled krvi, pregled vida na aparatu, EKG, spirometrijo, vestibulogram, preiskavo sluha in izračun izgube sluha po Fowler lestvici, antopometrijo in anamezo ter pregled pri zdravniku specialistu medicine dela, prometa in športa. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost dejavnikov tveganja za zdravje delavcev. Metodologija: Uporabili smo retrospektivno raziskavo na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije. Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS 21.0 Uporabili smo Wilcoxonov test odvisnih vzorcev, s katerim smo primerjali rezultate med letoma 2003 in 2013 na vzorcu podatkov iz preventivnih zdravstvenih kartonov delavcev. V raziskavo je bilo zajetih 100 delavcev. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 82 % delavcev moškega spola v starosti od 35 do 54 let in kar 49 % zaposlenih v raziskanem podjetju več kot 20 let. Ugotovljeno je bilo, da so delavci izpostavljeni dejavnikov tveganja. Vodilni dejavnik tveganja je večanje indeksa telesne mase, ki se je v desetletnem obdobju povečal pri 26 % delavcev in prešel v območje debelosti. Povečanje telesne teže poleg drugih negativnih dejavnikov za zdravje, kot sta kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter telesna nedejavnost, predstavljajo nevarnost za pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Poglavitni dejavnik tveganja iz delovnega okolja raziskovanega podjetja je hrup, vendar se delavcem ob uporabi zaščitnih sredstev za sluh izguba sluha statistično pomembno ne povečuje. Zdravniški pregledi se opravljajo skladno z zdravstveno oceno, tako da so delavci ozaveščeni o svojem zdravstvenem stanju, prav tako je s strani delodajalca poskrbljeno, da zaposlene motivira in usmerja programe promocije zdravja pri delu. Sklep: Zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo z namenom, da delavci sami spoznajo pomen zdravega načina življenja in so ozaveščeni, kako zmanjšati negativne dejavnike in prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.
Ključne besede: Ključne besede: delavci, delovno okolje, dejavniki tveganja za zdravje, kronične nenalezljive bolezni.
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 1034; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

87.
VEDENJSKE MOTNJE PRI OTROCIH
Špela Jaušovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju motenj vedenja pri otrocih in mladostnikih ter obravnavati vpliv motenj vedenja na otrokovo funkcioniranje in vedenje. O motnjah vedenja je napisanega že veliko, še več pa ostaja neraziskanega in nerazumljenega. Magistrsko delo je zasnovano teoretično. S pomočjo strokovne literature in virov tako poskuša podrobno opredeliti motnje vedenja, njihove varovalne dejavnike in dejavnike tveganja, definirati družinsko in šolsko okolje ter opredeliti možne posledice, ki ga ima neustrezno življenjsko okolje za življenje otroka z motnjo vedenja. Pozornost posveča tudi zgodnji obravnavi motenj vedenja, saj raziskave kažejo, da predstavljajo enega najpogostejših razlogov psihiatrične obravnave v otroštvu in adolescenci ter veliko tveganje za duševno in telesno zdravje otrok in mladostnikov v kasnejšem življenju. Rezultati raziskav kažejo, da je motnja vedenja ena najbolj heterogenih duševnih motenj v otroštvu in mladostništvu, ki se lahko začne že v zgodnjem otroštvu. Raziskave potrjujejo, da je imelo vsaj 50 % odraslih z duševno motnjo v otroštvu diagnozo ene od motenj vedenja. Njihovo zgodnje prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje je zato izrednega pomena.
Ključne besede: motnje vedenja, duševne motnje, družina, vedenje, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 2287; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (947,83 KB)

88.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
Alenka Terbovc, 2015, magistrsko delo

Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 934; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (682,01 KB)

89.
POVEZAVA POSAMEZNIH OSEBNOSTNIH LASTNOSTI Z IGRANJEM IGER NA SREČO
Seta Šalamun, 2015, magistrsko delo

Opis: Veliko raziskovalcev meni, da lahko individualne razlike v osebnostnih lastnostih igrajo pomembno vlogo pri razlagi tveganja za nastanek patološkega hazardiranja. Osebnostne lastnosti nam lahko pojasnijo, zakaj določeni ljudje sploh začnejo z igranjem iger na srečo in zakaj se takšno vedenje pri njih ohranja. Osrednji cilj pričujoče študije je bil pri posameznikih, ki igrajo igre na srečo, raziskati vlogo osebnostnih lastnosti in preveriti, katere izmed dimenzij osebnosti se s problematičnim igranjem iger na srečo najbolj povezujejo. Dodatno smo želeli preveriti tudi, ali med posamezniki, ki igrajo igre na srečo, obstajajo določene razlike glede na spol, starost in pogostost igranja. Končni vzorec je zajemal 195 naključno izbranih udeležencev (104 moški, 95 žensk), starih od 17 do 69 let. V raziskavi smo uporabili Triažni vprašalnik za ugotavljanje patološkega hazardiranja (SOGS) in Vprašalnik petih velikih faktorjev (BFI). Rezultati so pokazali, da med osebnostnimi lastnostmi in igranjem iger na srečo obstaja statistično pomembna povezava. Z možnim patološkim hazardiranjem se povezujejo tri izmed petih dimenzij osebnosti, in sicer visok nevroticizem ter nizka odprtost in vestnost. Moški so imeli v primerjavi z ženskami več težav, povezanih z igranjem iger na srečo. Podatki so pokazali, da imajo posamezniki, ki pogosteje igrajo igre na srečo, več težav, kot tisti, ki jih igrajo redkeje ali jih sploh ne igrajo. Ugotovili smo, da rezultata, doseženega na vprašalniku SOGS, statistično pomembno ne napovedujejo vse dimenzije osebnosti in spol, temveč le dimenzija nevroticizem in spol. Rezultati raziskave nedvomno kažejo na pomembnost raziskovanja osebnostnih lastnosti kot enega izmed dejavnikov tveganja za nastanek patološkega hazardiranja.
Ključne besede: Igre na srečo, patološko hazardiranje, dejavniki tveganja, osebnostne lastnosti, petfaktorski model osebnosti
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1031; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (610,74 KB)

90.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici