| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
POJAV SAMOMORILNOSTI V MLADOSTNIŠTVU
Danijel Šterman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pojav samomora v mladostništvu. Podobno kot v drugih življenjskih obdobjih se tudi v mladostniškem povezuje, sešteva in medsebojno ojačuje več dejavnikov, ki v svojem sovplivanju povečujejo možnost in nevarnost samomora. Prikazali smo glavne vzroke umrljivosti mladih ter z njimi povezane dejavnike tveganega vedenja. Preprečevanje samomora mladostnikov je ena od prednostnih nalog v družbi. Z namenom, da se samomor prepreči, smo poudarili preventivne dejavnosti in ukrepe. Ker samomor in druge oblike samomorilnega vedenja predstavljajo velik javno zdravstveni problem, se mora k njegovemu zmanjševanju pristopiti z jasno opredeljenimi cilji in nalogami. Pri tem je vloga delavcev v zdravstveni negi izrednega pomena. V nadaljevanju diplomskega dela smo podrobneje predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi suicidalno ogroženega mladostnika. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena med dijaki gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo mladi do samomora, skušali smo ugotoviti, ali mladostniki prepoznajo opozorilne znake ter ali znajo pravilno in hitro odreagirati nanje. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mnenja, da so najpogostejši dejavniki za samomor družinski spori, ljubezenski konflikti ter duševne in depresivne motnje. Mladi menijo, da je potrebna večja osveščenost ljudi o virih pomoči za reševanje njihovih stisk.
Ključne besede: samomor, mladostništvo, dejavniki tveganja, preventiva, medicinska sestra
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 875; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (518,91 KB)

72.
Osveščenost mladostnikov o dejavnikih tveganja za kožni melanom
Ines Škofič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili melanom, dejavnike tveganja za nastanek kožnega melanoma, njegovo zdravljenje in preventivo v obliki osveščanja prebivalstva in pravilni zaščiti pred UV sevanjem. Melanom je nevaren v vseh življenjskih obdobjih, ampak če ga odkrijemo dovolj zgodaj je popolnoma ozdravljiv tako, da je velik poudarek na preventivi kot je redno samopregledovanje in pravilni ultravijolični (UV) zaščiti. Raziskava je potekala na dveh različnih srednjih šolah, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli in Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška. Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki poznajo pravilno zaščito pred UV žarki, ampak jih ne upoštevajo, saj so skoraj vsi bili že opečeni in večina nanese zaščitno kremo samo 1x dnevno. Mladostniki niso dovolj osveščeni o rednem pregledovanju svojih pigmentnih znamenj in na katere znake vse še morajo biti pozorni saj je raziskava pokazala, da največ informacij o kožnem melanomu dobijo v šoli, nobene pa pri sistematskih pregledih. Ker vedno več melanoma odkrijejo pri mladih je preventiva pomembna že od otroštva in mladih let naprej. Pomembno je dodatno osveščanje mladostnikov o pravilno visokem zaščitnem faktorju, pravilni čas izpostavljanje soncu za pridobitev vitamina D in da vsaka opeklina povečuje tveganje za razvoj melanoma.
Ključne besede: kožni melanom, pigmentna znamenja, dejavniki tveganja, osveščenost prebivalstva, preventiva, ultravijolični žarki
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

73.
Pomen testosterona pri hemodializnih bolnikih
Milena Taskovska, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, testosteron, hemoglobin, anemija, hemodializa, srčnožilne bolezni, dejavniki tveganja
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 952; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (551,81 KB)

74.
Možganska kap kot posledica sladkorne bolezni
Mateja Čurin, 2014, diplomsko delo

Opis: Možganska kap je še vedno eden resnih problemov sodobne medicine tako zaradi velikega števila oseb z boleznimi možganskih žil kot tudi zaradi socialnoekonomskih posledic možganske kapi, ki prizadenejo družino in celotno družbo. Sladkorna bolezen predstavlja močan dejavnik tveganja za nastanek in razvoj možganske kapi. Zapleti sladkorne bolezni, med katere sodi tudi možganska kap, veljajo za pomemben vzrok obolevanja in prezgodnje smrti. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali anketirana populacija pozna rizične dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi ter se informirati, ali se ljudje zavedajo dejstva, da je sladkorna bolezen velik rizični dejavnik za razvoj možganske kapi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da anketirana populacija ljudi pozna rizične dejavnike, ki vplivajo nastanek možganske kapi ter se zavedajo dejstva, da sladkorna bolezen predstavlja velik rizični dejavnik za nastanek možganske kapi. Bistvo preprečevanja možganske kapi pri sladkornih bolnikih je dobro poznavanje njenih dejavnikov tveganja, njihovo izločanje iz vsakdanjega življenja ter ustrezno zdravljenje določenih bolezni. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri seznanjanju ljudi z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi in ukrepi, s katerimi lahko vpliv teh zmanjšamo.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, sladkorna bolezen, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 1304; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (679,34 KB)

75.
SINDROM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE V PROCESU ZDRAVLJENJA
Urška Polajnar, 2014, diplomsko delo

Opis: Sindrom odvisnosti od alkohola je posledica prekomernega kroničnega uživanja alkoholnih pijač in je dolgotrajno bolezensko stanje, ki za svoj razvoj potrebuje tudi do dvajset let ali več. Namen diplomskega dela je bil opisati sindrom odvisnosti od alkohola in posledice, ki jih povzroča. Opisali smo vzroke, ki posameznika privedejo do odvisnosti in načine kako se z alkoholom soočajo različne skupine prebivalstva. Poudarili smo vlogo medicinske sestre v procesu zdravljenja in izpostavili razloge za prekomerno uživanje alkohola med mladimi. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature iz knjižnih in elektronskih virov. Vse podatke iz literature smo preučili, analizirali, primerjali dosedanja znanstvena spoznanja in jih zapisali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word. Ugotovili smo, da je vzrokov za nastanek odvisnosti od alkohola vedno več, nedvomno pa je alkohol eden od glavnih vzrokov za nastanek odvisnosti poleg socialnega okolja in človeka s svojimi individualnimi lastnostmi. Posledice, ki jih povzroča alkoholizem se kažejo kot telesni in duševni zapleti. Alkoholno vedenje se od človeka do človeka razlikuje, mladostniki posegajo po alkoholu zaradi pritiskov vrstnikov in želje po sprejetju, starostniki pa zaradi osamljenosti in izolacije. Za to pa je potrebno zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola prilagoditi ljudem, ki se zdravijo. Medicinska sestra mora imeti za opravljanje dela na oddelku za zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola veliko specifičnega znanja, izoblikovane pa mora imeti tudi komunikacijske spretnosti, saj komunikacija v procesu zdravljenja predstavlja terapevtsko sredstvo za pomoč pacientu.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, zdravljenje odvisnosti, zdravstvena nega, medicinska sestra, alkoholno vedenje, posledice.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1707; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (788,48 KB)

76.
Hipertenzija pri starejših osebah
Martina Dobrotić, 2014, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje. Arterijska hipertenzija ima na zdravstveno stanje prebivalstva vsake razvite ali srednje razvite države na svetu ogromen vpliv. Doslej še ni uspelo zadovoljivo zmanjšati posledic te bolezni. Verjeten vzrok je neustrezno zdravljenje visokega krvnega tlaka. V diplomskem delu smo opisali krvni tlak, predstavili nevarnosti za povišan krvni tlak, dejavnike tveganja in posledice za nastanek krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno vzgojno delo in naloge diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili definicijo krvnega tlaka, kako ga merimo, epidemiologojo in etiologijo krvnega tlaka, dejavnike tveganja in posledice ter zdravljenje in preventivo arterijske hipertenzije. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Sodelovalo je 50 starostnikov Doma za starejše Šebrek. Rezultati raziskave: Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da veliko anketiranih ne živi zdravega načina življenja, upoštevajo navodila glede predpisane terapije, za spremembo življenskega sloga pa so pripravljeni narediti malo. Večina jih pozna simptome, ki se pojavijo pri visokem krvnem tlaku ter dejavnike tveganja, niso pa seznanjeni s posledicami visokega krvnega tlaka. Zato je zelo pomembna zdravstvena vzgoja in preventivno delo diplomirane medicinske sestre. Sklep: Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o visokem krvnem tlaku lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, nezdrav način življenja, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1045; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

77.
Akutni srčni infarkt pri starostnikih
Luka Solina, 2014, diplomsko delo

Opis: Akutni srčni infarkt je stanje, pri katerem pride do odmrtja srčne mišice zaradi pomanjkanja dotoka kisika ob zapori koronarne žile. Je ena od treh oblik akutnega koronarnega sindroma. Je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, nepravilna prehrana, telesna neaktivnost, stres, kajenje, tudi starost. Namen diplomskega dela je predstavili akutni srčni infarkt pri starostnikih, dejavnike tveganja in njihov pomen pri nastanku akutnega srčnega infarkta. Predstavili smo tudi rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo po prebolelem akutnem srčnem infarktu, ki sta zraven zdravljenja z zdravili pomemben del procesa okrevanja. V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela,v empiričnem delu smo izvedli študije primera z metodo intervjuja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih deset starejših bolnikov po prebolelem akutnem srčnem infarktu. Raziskali smo najpomembnejše dejavnike tveganja, ki so jih bolniki imeli pred akutnim srčnim infarktom in ugotavljali koliko se bolniki po prebolelem akutnem srčnem infarktu držijo navodil zdravega življenja.. Kot najpogostejši možni prisotni dejavniki tveganja za akutni srčni infarkt so se izkazali nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, stres in nezadostno gibanje. Vključeni v raziskavo so se po akutnem srčnem infarktu začeli zavedati pomena zdrave prehrane, aktivnega gibanja, ter prenehanja kajenja.
Ključne besede: Akutni srčni infarkt, starostnik, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 1052; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (754,07 KB)

78.
Biološki dejavniki tveganja po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, 2014, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče/cilji: Prizadevanja za prenos temeljnega znanja o bioloških označevalcih (BO) v klinično uporabo se nadaljujejo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali lahko BO dopolnijo napovedno vrednost kliničnega točkovnega sistema tveganja (CRS) po zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RDČD). Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene, računalniško podprte jetrne datoteke. Bolniki, izbrani za analizo, so bili zdravljeni na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi zasevkov RDČD s potencialno kurativno resekcijo jeter v obdobju od 1996 do 2011. Pri vseh bolnikih je bila s histopatološkim pregledom potrjena in postavljena dokončna diagnoza zasevkov adenokarcinoma RDČD v jetrih. Vključno s CRS smo skupaj analizirali 14 rutinsko razpoložljivih kliničnih dejavnikov tveganja. Izražanje p53, Ki-67 in timidilat-sintaze (TS) smo določali z imunohistokemijo na tkivnih mrežah. Izražanje p53 in Ki-67 smo ocenjevali s točkovanjem odstotka pozitivno obarvanih jeder malignih celic. Vzorec je bil ocenjen kot pozitiven na p53 in Ki-67, če je bilo obarvanih več kot 50 % tumorskih celic. Izražanje TS smo ocenjevali po intenziteti obarvanja citoplazme malignih celic. Intenzivnost obarvanja TS je bila določena z vizualno stopenjsko lestvico od 0 do 3. Stopnji 0 in 1 sta predstavljali nizko, stopnji 2 in 3 pa visoko intenzivnost obarvanja. Rezultate smo primerjali z aktualnim preživetjem, preživetjem brez bolezni ter preživetjem brez jetrne bolezni. Rezultati: Izmed 406 bolnikov jih je 98 (24 %) izpolnjevalo kriterije vključitve. Mediani čas sledenja preživelih bolnikov je bil 103 mesece (razpon 61–195 mesecev). Vsi bolniki so imeli CRS v razponu od 0 do 4, nihče ni imel CRS 5. Skupaj se je obarvalo pozitivno 52 (53 %) zasevkov na protein p53 in 27 (28 %) zasevkov na protein Ki-67. Intenziteta imunohistokemijskega barvanja za TS je bila nizka pri 29 (30 %) in visoka pri 69 (70 %) vzorcev. Statistična analiza s testom hi-kvadrat je razkrila korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS (P = 0,058). Aktualno petletno in pričakovano desetletno preživetje bolnikov je bilo 34,5 % oziroma 24,3 %, z medianim preživetjem 36 mesecev. Čeprav so bili vsi bolniki zdravljeni s potencialno kurativno resekcijo R0, se je pri 72 (73 % ) bolezen ponovila. Pri 20 izmed 72 bolnikov (28 %) je bila ponovitev bolezni omejena samo na jetra, pri 20 bolnikih (28 %) je bila prisotna izključno zunaj jeter, pri 32 (44 %) pa so bili zasevki prisotni tako v jetrih kakor tudi zunaj njih. Po multivariatni analizi je ostal samo visok CRS negativni napovedni dejavnik preživetja (P = 0,018), kazalec zgodnje ponovitve bolezni (P = 0,010) in hkrati tudi kazalec zgodnje ponovitve jetrne bolezni (P = 0,003). Med BO je po multivariatni analizi ostal pozitivni napovedni dejavnik preživetja samo prekomerno izraženi Ki-67 (P = 0,038). Zaključki: Razkrili smo korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS. Najpomembnejša ugotovitev dela je identifikacija prekomernega izražanja Ki-67 kot ugodnega napovednega dejavnika aktualnega preživetja po radikalni resekciji jetrnih zasevkov RDČD. TS ni dodala nobene klinične informacije. Samo CRS napoveduje neodvisno izid zdravljenja.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, kirurgija, napovedni dejavniki tveganja, biološki označevalci
Objavljeno: 19.05.2014; Ogledov: 1668; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

79.
IZPOSTAVLJENOST ŠTUDENTOV DEJAVNIKOM TVEGANJA ZA NASTANEK KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI
Janja Lorber, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V študentskih letih si izoblikujemo navade, ki nas bodo spremljale skozi celotno življenje. Izberemo si lahko svoj način življenja, ter ga popolnoma prilagodimo našim potrebam. Način življenja skozi otroštvo in mladostništvo, se namreč lahko odraža z boleznimi v starosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni same, prisotne pri študentih Fakultete za zdravstvene vede. Metode: Raziskava temelji na deskriptivni in kvantitativni metodologiji dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel, katerih rezultate smo prikazali v obliki grafov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo študentje pretežno dobre prehranjevalne navade in, da niso v veliki meri izpostavljeni dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ampak se srečujejo s težavami v počutju. Kronične nenalezljive bolezni so bile prisotne pri 12 % anketiranih, pri več kot tretjini anketiranih, pa imajo kronična nenalezljiva obolenja ožji družinski člani. Sklep: Pomembno je, da skrbimo za zdravje takrat kadar smo zdravi, to pomeni takrat, ko lahko še sami v veliki meri veliko storimo zase. Prav tako je ključnega pomena to, da poznamo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ter da prepoznamo tvegana vedenja, saj so kronične nenalezljive bolezni v porastu.
Ključne besede: Ključne besede Kronične nenalezljive bolezni, študentje, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1100; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (932,01 KB)

80.
GENETSKI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PONOVITEV PRIMARNEGA ČREVESNEGA RAKA
Alja Gabor, 2014, diplomsko delo

Opis: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je maligno tumorsko obolenje z visoko pojavnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji ima ob postavitvi diagnoze kar 60 % bolnikov že napredovano bolezen, pri skoraj tretjini le-teh pa pride do ponovitve bolezni. K razvoju bolezni pomembno vplivajo dedni polimorfizmi posameznega nukleotida (SNP) v genih povezanih z nastankom RDČD, kot tudi SNP – ji v genih, ki prispevajo k nastanku oddaljenih zasevkov oz. metastaz. V diplomskem delu smo ugotavljali vlogo izbranih SNP – jev v genih MMP7 (rs11568818) in MACC1 (rs1990172) pri razsoju v bezgavke ter ponovitvi RDČD. DNA smo izolirali iz tkivnih vzorcev črevesne sluznice, vpetih v parafin in izvedli gensko tipizacijo za izbrane polimorfizme s pomočjo tehnik HRM (analiza talilne krivulje visoke ločljivosti) in PCR – RFLP. Primerjali smo frekvence genotipov in alelov za izbrane polimorfizme pri bolnikih in zdravih posameznikih. Nato smo primerjali še alelne in genotipske frekvence med bolniki z RDČD glede na stadij po TNM klasifikaciji, ponovitev RDČD in nekatere druge klinične podatke. V primeru obeh polimorfizmov smo zaznali povečano frekvenco genotipa GG pri bolnikih v primerjavi z zdravimi kontrolami. Za SNP rs11568818 v genu MMP7 smo med bolniki z RDČD v primeru genotipa AA in alela A ugotovili signifikantno povezavo s povečanim tveganjem za širjenje in ponovitev bolezni (p = 0,03 in p = 0,009). Naša raziskava lahko skupaj z mnogimi drugimi pomembno vpliva na opredelitev SNP – jev za povečano tveganje za ponovitev RDČD in omogoči ustreznejšo prilagoditev zdravljenja za vsakega posameznika.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrne metastaze, ponovitev RDČD, genetski dejavniki tveganja, genotipizacija, FFPE tkiva
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 905; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici