| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Osveščenost medicinskih sester o bolnišničnih okužbah
Maja Skupnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo velik problem v zdravstvu. So kazalec kakovosti dela zdravstvenih delavcev. Diplomsko delo zajema opis bolnišničnih okužb, nastanek in načine prenosa ter preprečevanje bolnišničnih okužb. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovanju in dedukativni metodologiji. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v Opći bolnici Varaždin smo ugotavljali, koliko so medicinske sestre in zdravstveni tehniki osveščeni o pogostosti bolnišničnih okužb, nastanku, načinih prenosa bolnišničnih okužb ter v kakršni meri upoštevaju standarde zdravstvene nege pri preprečevanju nastanka bolnišničnih okužb. Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki zavedajo, da so bolnišnične okužbe vse pogostejše, da so seznanjeni z načini prenosa, dejavniki tveganja, vendar jih še vedno veliko ne upošteva standardov zdravstvene nege glede umivanja in razkuževanja rok.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, preprečevanje bolnišničnih okužb, načini prenosa bolnišničnih okužb, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1628; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

62.
Vpliv slabih življenjskih navad na zdravstvene težave v starostnem obdobju
Petra Emeršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju se vedno bolj promovira zdrav način življenja, ki je predpogoj za daljše in kakovostno življenje. V številnih raziskavah so dokazali, da nezdrav način življenja privede do razvoja številnih kroničnih bolezni. Bolezni srca in ožilja predstavljajo v sodobnem času velik problem za človeka. Zdravstvene težave, ki se kot posledica slabih življenjskih navad začnejo pojavljati ali stopnjevati v starosti, so tesno povezane tudi z zdravim načinom življenja, dobrimi medosebnimi odnosi, s podporo bližnjih in sposobnostjo za samostojno življenje. Veliko bolezni se razvije že v srednjih letih, v starosti se poslabšajo in onemogočajo kakovostno življenje. Za krepitev zdravja v starosti je ključnega pomena opustitev slabih navad, saj je cilj zdravega staranja ohranitev telesne in družbene aktivnosti, samostojnosti, neodvisnosti od tuje pomoči in kakovost življenja na najvišji možni ravni glede na sočasne bolezni in stanja. V okviru empiričnega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo na podlagi študije primera starostnika s kroničnimi obolenji in ugotavljali vplive njegovih življenjskih navad na zdravstvene težave v starosti. Uporabili smo teoretični model Virginie Henderson in izpostavili nekatere od 14 osnovnih življenjskih aktivnosti. Podatke smo zbrali z metodo intervjuja s starostnikom. Poudarili smo vlogo medicinske sestre pri starostniku s kroničnimi obolenji, saj le ta obsega individualni pristop v prizadevanju za izboljšanje zdravja in zagotavljanju kakovosti življenja na najvišji možni ravni glede na omejitve. Medicinska sestra mora obvladati veščine s katerimi starostnike motivira za spremembe življenjskega sloga in jim nudi pomoč in podporo. Zdrava varovalna prehrana, redukcija soli in maščob v prehrani, opustitev alkohola in redna telesna dejavnost so temeljna dejstva za ohranjanje zdravja in imajo ugoden vpliv na psihofizično počutje posameznika v starosti.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, kakovost življenja starejših, dejavniki tveganja, kronične bolezni, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1095; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (596,88 KB)

63.
Ozaveščenost populacije o akutni možganski kapi in GROM-u
Tanja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutna možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, ki hudo prizadene del možganov, tako da je njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Vodi k nastanku značilnih simptomov, ki jih opazi bolnik sam in znakov, ki jih lahko opazi zunanji opazovalec. Za uspešno zdravljenje je izjemno pomembno pravočasno prepoznati simptome in znake možganske kapi ter pravilno ukrepati. Pri tem nam je v veliko pomoč kratica GROM, ki je izhodiščno geslo, s katerim v Sloveniji vstopamo v novo akcijo ozaveščanja populacije o opozorilnih znakih možganske kapi. Združuje namreč njihove začetnice, G oznanja prizadetost glasu oziroma govora, R prizadetost roke, O obraznih mišic, črka M pa oznanja, da štejejo minute in da se pri kapi vedno mudi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti akutno možgansko kap in z raziskavo ugotoviti, ali anketirana populacija pozna možgansko kap in kratico GROM in ali jo zna uporabljati. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili polstrukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 107 naključno izbranih odraslih ljudi, različnih starostnih skupin. Anketo smo izvajali v mesecu aprilu 2012 na področju Maribora in njegove okolice. Rezultati: Rezultati so pokazali, da anketiranci sicer poznajo možgansko kap in njene tipične simptome, da pa dejansko ne bi znali pravilno ukrepati in nuditi nujne medicinske pomoči osebi, ki bi jo potrebovala. Prav tako jih več kot 2/3 še ni slišala za akronim GROM. Sklep: Dobra poučenost populacije, glede prepoznavanja možganske kapi in GROM-a, je ključnega pomena za uspešnost zdravljenja. Velik pomen ima zdravstveno vzgojno delo. Vloga medicinske sestre je z različnimi metodami in tehnikami poučevati populacijo o tem, kako prepoznati možgansko kap (simptome oziroma tipične znake možganske kapi) in kako se nanjo odzvati, nuditi nujno pomoč.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, veriga preživetja, nujna pomoč, G.R.O.M., zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 2240; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (923,60 KB)

64.
Dejavniki tveganja za prekomerno prehranjenost in debelost
Katja Tomanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Prekomerna telesna teža in debelost poslabšata kakovost življenja, povečujeta obolevnost in skrajšujeta življenje. Debelost in prekomerna telesna teža sta posledica delovanja različnih dejavnikov, kot so: delovanje genske zasnove - genetski dejavnikih, vedenjskih, okoljskih in drugih dejavnikov. Debelost je že dosegla razsežnost epidemije, tako v Evropi kot v drugih državah po svetu, zato na različnih ravneh zdravstvenega varstva, potekajo številni programi za obvladovanje telesne mase in ozaveščanje laične javnosti o resnosti problema. Debelost pa ni samo lepotni problem, ampak se dotika tudi številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ogrožajo naše zdravje. Z debelostjo so povezane naslednje bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, različna rakava obolenja in številne druge. Preventivna skrb za zdravje je v boju pred debelostjo izrednega pomena - zdrav in uravnotežen način prehranjevanja, redna telesna aktivnost, obvladovanje stresa in poznavanje priporočil zdravega prehranjevanja. Zaradi sedečega načina življenja, prehitrega ritma življenja, tehnološkega napredka in stresnih situacij smo izpostavljeni pomanjkanju telesne aktivnosti, ki v veliki meri prispeva k preprečevanju prekomerne telesne teže in debelosti. Sodoben način prehranjevanja v veliki meri temelji na preobilno kalorični in premastni prehrani, ki vsebuje preveliko količino soli in sladkorjev.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, debelost, bolezen, prehrana, telesna dejavnost, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2125; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (523,49 KB)

65.
Ocena uspešnosti preventivnih programov na področju srčno žilnih bolezni v obdobju od 2001 do 2010 v regiji Celje
Simona Martinšek, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena epidemiologija srcno žilnih bolezni, posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ter nastanek in razvoj bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti povezavo med razširjenostjo življenskih navad, ki spodbujajo zdravje, in dejavniki tveganja za razvoj srcno žilnih bolezni ter življenskim okoljem in socialno ekonomskim statusom (prebivalstva). Prav tako smo na podlagi samoporocanega zdravstvenega stanja želeli oceniti trend srcno-žilnih bolezni v regiji Celje. Raziskovalna metodologija: S soglasjem Inštituta za varovanje zdravja smo pridobili baze podatkov treh presecnih epidemioloških raziskav, ki so bile zbrane na obmocju regije Celje v zvezi s proucevanjem razširjenosti dejavnikov tveganja za razvoj srcno žilnih bolezni. Zbiranje podatkov je potekalo v letih 2001, 2004 in 2008, ko so bile v rednih casovnih razmikih opravljene tri raziskave po metodologiji CHMS (CINDI Health Monitor Slovenia) Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Pridobljene podatke smo statisticno obdelali in analizirali. Rezultati: Ugotovili smo, da za regijo Celje ne moremo potrditi povezave med življenskimi navadami, ki spodbujajo zdravje, in bivalnim okoljem. Z analizo razširjenosti dejavnikov tveganja za razvoj srcno žilnih bolezni, po posameznih letih izvedene raziskave smo ugotovili, da se dejavniki tveganja niso zmanjšali, niti z ozirom na leto raziskave, niti na okolje, iz katerega respondenti izhajajo. Samoporocano zdravstveno stanje respondentov regije Celje se je ohranilo, le za angino pectoris, lahko potrdimo, da se je stanje respondentov izboljšalo. Potrdili pa smo, da je med respondenti regije Celje, ki pripadajo spodnjemu in delavskemu dužbeno-ekonomskemu razredu, statisticno znacilno vec samoporocanih bolezenskih stanj kot pri ostalih respondentih, ki pripadajo ostalim dužbeno-ekonomskim razredom. Sklep: Z ozirom na rezultate je potrebno ne glede na družbeno-ekonomske razmere ohraniti in razširiti preventivne programe za preprecevanje srcno žilnih bolezni.
Ključne besede: dejavniki tveganja, srcno žilne bolezni, regija Celje, preventivni programi
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 988; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (663,36 KB)

66.
PERIOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA PRI OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU
Milena Cvirn, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je dejanje, ki grobo posega v bolnikovo integriteto in s katerim se anestezijske medicinske sestre dnevno srečujejo pri svojem delu. Zato je zelo pomembno, da je pristop k obravnavi bolnika na najvišji strokovni ravni, tako pred, med in po operativnem posegu. V diplomskem delu smo opisali bolezni srca in vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in v perioperativni zdravstveni negi. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in obravnavi bolnika pred, med in po operaciji, ter ugotoviti individualen pogled anestezijskih medicinskih sester na delo pri operaciji na srcu in njihovo vlogo v zdravstveni negi. Metode: V empiričnem delu smo izvedli klinično raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za profesionalni razvoj perioperativne zdravstvene nege, potrebna permanentna dodatna strokovna izobraževanja medicinskih sester, da je vloga anestezijskih medicinskih sester pri operacijah premalo poznana med bolniki in da več kot polovica anketiranih meni, da bi morebitna uvedba sestrske vizite dan pred operativnim posegom pri bolniku, omogočila boljše prepoznavanje dela in njihove vloge pri operaciji med bolniki in s tem tudi javnostjo. Ugotovili smo, da anestezijske medicinske sestre pri operaciji na srcu delajo pod večjimi obremenitvami, kot na ostalih deloviščih zaradi večjega obsega dela in same narave bolezni pri tovrstnih operacijah, kar predstavlja obenem tudi večjo možnost napak pri delu.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, operativni poseg, anestezijska medicinska sestra, bolezni srca, dejavniki tveganja, operacija na odprtem srcu
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1530; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

67.
Zdrav življenjski slog v družinah s predšolskim otrokom
Maja Jančar, 2013, diplomsko delo

Opis: Življenjski slog predšolskih otrok je odvisen od staršev ter njihovih navad in vpliva na zdravo rast in razvoj otrok. Zavedati se je potrebno, da sta otrokovo zdravje in način življenja družin vedno povezana. Pomembna naloga medicinske sestre v dispanzerju za otroke je predstavitev ter poučevanje staršev in otrok o zdravem življenjskem slogu v družini. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo študija domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik, v katerem bo 18 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji pol odprtega tipa. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da so starši mnenja, da poznajo zdrav življenjski slog ter da otroci preživijo na svežem zraku vsaj eno uro na dan. Starši so seznanjeni z nekaterimi škodljivimi posledicami nezdravega življenjskega sloga. Večina staršev pa si želi več informacij v zvezi z zdravim življenjskim slogom od medicinske sestre. Sklep: Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo pri osveščanju staršev in otrok o zdravem življenjskem slogu. S svojim znanjem lahko tako starše kakor tudi otroke motivira, da se samostojno odločijo za zdrav življenjski slog.
Ključne besede: otrok, rast, razvoj, medicinska sestra, dejavniki tveganja, starši
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1091; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (822,54 KB)

68.
Osveščenost ljudi o Programu Svit
Melisa Andrejek, 2013, diplomsko delo

Opis: Rak debelega črevesa in danke spada med vodilne vzroke smrti v Evropi in v Sloveniji. Na podlagi strmega porasta te zahrbtne bolezni so leta 2008 uvedli državni Program Svit, ki zajema moško in žensko populacijo med 50. in 69. letom starosti. Namen raziskave je bil, ugotoviti osveščenost ljudi o Programu Svit in o raku debelega črevesa in danke, ter zavedanje ljudi o dejavnikih tveganj o raku debelega črevesa in danke.
Ključne besede: Rak debelega črevesa in danke, Program Svit, dejavniki tveganja, preventiva, medicinska sestra
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1069; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

69.
MODEL SODELOVANJA PACIENTA PRI POSTAVLJANJU MEDICINSKIH DIAGNOZ V POVEZAVI S POVIŠANIM KRVNIM TLAKOM
Nejc Klement, 2013, magistrsko delo

Opis: Raziskavo magistrske naloge smo usmerili v optimizacijo sistema za ocenjevanje stanja pacienta v povezavi z visokim krvnim tlakom. Aplikacija omogoča izboljšan pregled nad zgodovino stanja pacienta. Razvoj aplikacije je bil tesno povezan s teoretičnimi predpostavkami. Število smrti, ki so povezane z zvišanim krvnim tlakom, je v primerjavi z ostalimi vzroki za smrt v Sloveniji na prvem mestu. Tudi v ostalih razvitih državah je zvišan krvni tlak v samem vrhu vzrokov za smrt. Ravno zaradi tega smo razvili aplikacijo, ki bi lahko pripomogla k znižanju števila smrti, povezanih z zvišanim krvnim tlakom. S pomočjo programske rešitve Dexi smo razvili strukturo, ki zajema teoretične dejavnike za zvišan krvni tlak. Struktura je bila razvita s ciljem, da pacient s svojim ustreznim izpolnjevanjem pripomore k optimalni oceni stanja. S pomočjo intervjuja, ki smo ga opravili z gospodom Zvonkom Rauberjem, smo pridobili podatke o dejavnikih tveganja za visok krvni tlak. Poleg dejavnikov nam je gospod Rauber pomagal pri postavljanju teže pomembnosti posameznih dejavnikov. Dejavnike tveganja in njihove vrednosti smo nato preslikali na samo aplikacijo. Sprva smo pridobljene podatke vnesli v programsko rešitev Dexi in kasneje tudi v spletno aplikacijo. Ugotovili smo, da aplikacija lahko pripomore k podajanju splošne in podrobne ocene o stanju pacienta. Predvsem pa se prednost kaže v zagotavljanju zgodovine podatkov. Dokazali smo, da bi pacienti sami lahko pripomogli k pridobivanju podatkov, ki bi omogočali boljše podajanje diagnoze zdravnika o zdravstvenem stanju pacienta. To pomeni, da smo del odgovornosti za pridobivanje podatkov, ki so pomembni za podajanje diagnoze, prenesli na paciente. V zaključnem poglavju pa smo predstavili možnosti nadaljnjega razvoja aplikacije. Prav tako smo aplikaciji dodali dodatne funkcionalnosti, ki bi lahko pozitivno vplivale na osveščanje pacientov, pravilno rabo aparatov za merjenje krvnega tlaka in vodenje merjenj.
Ključne besede: visok krvni tlak, spletna aplikacija, dejavniki tveganja
Objavljeno: 10.12.2013; Ogledov: 1130; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

70.
Težave bolnikov po možganski kapi
Emilija Skenderi, 2013, diplomsko delo

Opis: Stresen in nezdrav način življenja sodobnega časa prinaša veliko dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi. Možganska kap je zelo nevarno in nujno stanje, posledice so lahko hude in trajne in obsegajo okvare ter zmanjšanje funkcij gibanja, govora, občutenja, izjemno znižajo pa tudi kakovost življenja prizadetega posameznika in njegovih bližnjih. Za številne je v prvem letu celo usodna. V Sloveniji kot tudi v svetu je umrljivost zaradi možganske kapi pri samem vrhu. Uspešnost zdravljenja je v večini primerov odvisna od tega, koliko časa preteče od simptomov do zdravljenja, uspešnost okrevanja pa od kakovosti rehabilitacije. Metode: Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj in eno odprto vprašanje. Raziskovalni vzorec je zajemal 20 naključno izbranih bolnikov, članov Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije – Klub Maribor. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri anketirancih zadovoljstvo v življenju po možganski kapi nekoliko upadlo zaradi še zmeraj prisotnih določenih težav, ki pa pri njih povzročajo določeno mero odvisnosti od tuje pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Ugotovili smo, da so pri večini še zmeraj prisotne težave govora in vida, dobra polovica jih živi z bolečinami, nekaj manj kot polovico pa motijo težave z ravnotežjem. Kar tretjina jih potrebuje pomoč pri izvajanju večine dnevnih aktivnosti. Sklep: Za uspeh ponovne vključitve bolnika po možganski kapi v okolje in življenje so odgovorni tako negovalni kot rehabilitacijski timi, ki morajo delovati interdisciplinarno. V Sloveniji poleg strokovnih timov v institucionalni obravnavi bolnikov po možganski kapi pri rehabilitaciji slednjih pomembno vlogo igrajo tudi društva in združenja, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, članom pa nudijo dolgoročno pomoč, tudi po končani osnovni rehabilitaciji.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, težave bolnikov po možganski kapi, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 2209; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (844,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici