| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
POMEN GENSKIH POLIMORFIZMOV OKSIDACIJSKEGA STRESA PRI ATEROSKLEROZI VRATNIH ARTERIJ BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2
Marija Šantl Letonja, 2012, doktorska disertacija

Opis: Ateroskleroza je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza karotidnih arterij je kazalnik sistemske ateroskleroze in izvor embolizmov, ki povzročijo prehodno ishemično atako ali možgansko kap. Oksidativni stres igra pomembno vlogo pri patogenezi skadkorne bolezni tipa 2 (SB), ki jo označujeta pospešen razvoj mikro- in makrovaskularnih zapletov. Miokardni infarkt in možganska kap se pri bolnikih s SB pojavljata do 4-krat pogosteje kot pri bolnikih brez SB in sta povezana z večjim številom zapletov in večjo umrljivostjo. Povečane dovzetnosti za aterosklerozo pri bolnikih s SB ne moremo v celoti pojasniti samo s pomočjo klasičnih dejavnikov tveganja. Stopnja oksidativnega stresa se pri posameznikih razlikuje in je vsaj delno genetsko pogojena. Genetski označevalci, ki so vpleteni v oksidativni stres, bi lahko igrali pomembno vlogo pri aterosklerozi karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Postavili smo hipotezo, da genetski dejavniki, ki povečujejo oksidativni stres, vplivajo na nastanek ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z asociacijsko raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med polimorfizmom +35A/C gena za SOD1, polimorfizmom Val16Ala gena za SOD2, polimorfizmom Gly/Arg gena za SOD3, polimorfizmom -262 C/T gena za katalazo, polimorfizmom Ile105Val gena za GSTP1, polimorfizem genov za GSTM1 in GSTT1, polimorfizmom 242 C/T gena za p22phox NAD(P)H, polimorfizmom -463A/G gena za mieloperoksidazo, polimorfizmom 4a/b gena za eNOS in polimorfizmom 277 A/G gena za iNOS in aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. V presečno raziskavo smo vključili 287 bolnikov s SB tipa 2 in 158 zdravih oseb, ki so bile po spolu in starosti primerljive s preiskovanci s SB. Na ta način smo dobili referenčno skupino za primerjavo debeline intime in medije (DIM) v Pomurju. Preiskovancem smo opravili dvojno barvno dopplersko preiskavo karotidnih arterij in biokemijske preiskave s standardnimi bio-kemijskimi postopki. Vsi preiskovanci so bili slovanskega porekla in niso bili v sorodu. Poli-morfizme smo testirali s pomočjo verižne reakcije s polimerazo, s pomočjo multipleks reakcije PCR in z metodo PCR v realnem času. V pomurski populaciji je DIM pri bolnikih s SB značilno večja kot v zdravih preiskovancih brez diabetesa (1,09 ± 0,12 mm vs. 0,98 ± 0,14 mm; P=0,001). Pri bolniki s SB smo ugotovili, da je ničelni alel GSTT1-0 gena za GSTT1 tvegani alel za večji seštevek plakov na karotidnih arterijah. Genotip TT polimorfizma C242T gena za p22phox NAD(P)H je zaščitni genotip pred aterosklerozo karotid pri bolnikih s SB tipa 2 v Pomurju. Genotip bb polimorfizma 4a/b v intronu 4 gena za eNOS je tvegani genotip za visoki seštevek plakov. Z multivariatno regresijsko analizo smo ugotovili, da imajo nosilci alela T polimorfizma -262 C/T gena za katalazo pomembno nižjo nevarnost tveganja za visok seštevek plakov kot nosilci alela C. Z asociacijsko raziskavo nismo ugotovili povezave med polimorfizmi +35A/C gena za SOD1, Val16Ala gena za SOD2, Gly/Arg gena za SOD3, Ile105Val gena za GSTP1, -463A/G gena za mieloperoksidazo, gena za GSTM1, gena za GSTT1 in 277 A/G gena za iNOS ter aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z rezultati raziskave smo dobili podatke, ki bodo doprinesli k boljšemu razumevanju pomena genetskih in biokemijskih dejavnikov tveganja pri nastanku ateroskleroze karotid, prav tako pa tudi potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri strukturi plakov in razširjenosti plakov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: sladkorna bolezen, karotidna ateroskleroza, klasični dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja, debelina intime - medije, seštevek plakov, debelina plakov, oksidativni stres, polimorfizmi genov oksidativnega stresa, Cu/Zn superoksidna dismutaza, Mn superoksidna dismutaza, zunajcelična superoksidna dismutaza, katalaza, mieloperoksidaza, glutationska transferaza, NAD(P)H-oksidaza, endotelna dušikova oksidaza, inducibilna dušikova oksidaza
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 3578; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

42.
OSVEŠČENOST VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC O RAKU DOJK
Vesna Kuhar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Osveščenost vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o raku dojk je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del predstavlja: zgradbo dojke, rak dojke, vrste raka dojke, dejavnike tveganja in sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, diagnostiko in zdravljenje ter preventivo raka dojk. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med 50 vzgojiteljicami in 50 pomočnicami vzgojiteljic v devetih enotah Vrtca Ptuj, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic osveščene o raku dojk, o možnih dejavnikih tveganja, simptomih te bolezni ter o poznavanju in izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje raka dojk. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analiza rezultatov raziskave je pokazala, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dobro osveščene o raku dojk, sumljivih znamenjih in dejavnikih tveganja za nastanek bolezni ter o izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanja raka dojk.
Ključne besede: osveščenost, rak dojke, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, dejavniki tveganja
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1170; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

43.
Padci pri starostnikih
Maša Klarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Padci so pri starejših pogosto nastopajoč, nevaren problem, ki lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja. Vzrok za padce je običajno kompleksna kombinacija bioloških, vedenjskih in dejavnikov fizičnega ter socioekonomskega okolja. Pogosto so vzrok za strah pred ponovnim padcem in zaradi tega omejevanje dejavnosti, številnih poškodb, večje odvisnosti in poslabšanja kakovosti življenja ter eden od pomembnejših dejavnikov smrti pri starih ljudeh. Namen diplomskega dela je bil opisati dejavnike tveganja za padce ter z raziskavo ugotoviti najpogostejše vzroke za padce in njihove posledice pri starostnikih. Metode: Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom sestavljenim iz 21 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 40 starostnikov. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali, jih analizirali ter jih prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da je padlo kar 67 % vseh anketiranih starostnikov. Motnja ravnotežja je bila pri kar 22 % starostnikov vzrok za padce. Ob padcu se je poškodovalo 70 % starostnikov. Po poškodbi je pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti potrebovala tretjina starostnikov. Pri skoraj tretjini starostnikov so bile posledice padca vzrok za selitev v dom starejših. Diskusije in zaključki: V skrbi za varnost starostnikov in preprečevanju padcev ter njihovih posledic ima medicinska sestra pomembno vlogo. Predvsem mora delovati zdravstveno-vzgojno, saj je zelo pomembna preventiva in ozaveščanje starostnikov ter njihovih svojcev oziroma skrbnikov o problematiki padcev. Cilj zdravstvene nege je zagotoviti pacientu varno okolje, v katerem se bo lahko gibal, vendar mu moramo preprečiti padec oziroma samopoškodbo.
Ključne besede: starostnik, padci, dejavniki tveganja, posledice padcev, naloge medicinske sestre
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 3504; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

44.
SKRB VZGOJITELJIC ZA SVOJE ZDRAVJE
Irena Hodak, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu so predstavljeni: zdravje, vrste zdravja, dejavniki tveganja, povezani z nezdravim načinom življenja, ter dejavniki, ki vplivajo na življenjski slog, kot so kajenje, način prehranjevanja, telesna aktivnost, uživanje alkohola ter stres. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v marcu 2012 med 50 vzgojitelji, zaposlenimi v vrtcih Rače, Fram, Starše in Maribor-Tezno. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 26 vprašanj. Naš namen je bilo ugotoviti, ali vzgojitelji dovolj skrbijo za svoje zdravje in na kakšen način. Ugotoviti smo želeli tudi, kaj jih najpogosteje privede do stresa in kako se v stresnih situacijah znajdejo. Ugotovitve so pokazale, da se vzgojitelji večinoma pravilno prehranjujejo, a se premalo ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi, čeprav večinoma ne kadijo in ne uživajo alkohola. Žal pa je vprašalnik razkril, da se večina vzgojiteljev zelo pogosto znajde v stresni situaciji.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelji, življenjski slog, zdravje, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1000; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (871,63 KB)

45.
DETERMINANTE RAZVOJA DELNIŠKIH TRGOV V TRANZICIJI
Domen Solina, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvoj delniškega trga v državah tranzicije je odvisen od številnih makroekonomskih in mikroekonomskih faktorjev. Proces preoblikovanja iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, je za številne države predstavljal osrednji izziv na gospodarskem področju. Predvsem preoblikovanje oz. privatizacija državnih družb, je pravzaprav pomenila začetek borznega trgovanja v državah tranzicije. Številni posamezniki so tako pridobili lastniške deleže v pomembnih domačih poslovnih družbah, s katerimi se je začelo trgovati na organiziranih trgih ali borzah. Za poslovne subjekte pa je vendarle najpomembnejši vir financiranja predstavljal bančni sektor oz. medbančni trg, ki je predstavljal osrednjo vlogo pri razvoju borznih trgov v Evropi, medtem ko so v ZDA to vlogo prevzeli kapitalski trgi. Zato je stopnja razvitosti bančnega sistema v državah tranzicije temeljnega pomena in bistveno zaznamuje začetek razvoja posameznega borznega trga. V magistrski nalogi smo opredelili temeljne dejavnike razvoja delniških trgov skozi zgodovino, ki so pozitivno povezani z rastjo BDP-ja na prebivalca v posamezni državi. S preučevanjem stopnje koncentracije smo nato preverili homogenost in posledično konkurenčnost borznega trga v državah tranzicije. Predvsem nas je zanimalo primerjava najrazvitejših trgov in trgov v tranziciji glede na vlogo, ter posledičen vpliv največjih družb (TOP 5 – tržna kap.), ki kotirajo na borznem trgu posamezne države. Stopnjo povezanosti smo prikazali s Pearsonovim koeficientom korelacije, kjer smo primerjali donosnost borznih indeksov v obdobju konjunkture in obdobju finančne krize. S pomočjo Gaussove krivulje smo nato v obliki histogramov prikazali donosnost borznih indeksov v obeh obdobjih. V zadnjem delu naloge smo se posvetili tveganju in institucijskim dejavnikom tveganja na ravni države. Tveganje za posamezne borzne indekse smo opredelili z metodo VaR (ang. Value at Risk), kjer smo analizirali obdobje pred in med finančno krizo. Za posamezne borzne indekse smo pridobili vrednosti pri 99 %, 95% in 90% intervalu zaupanja.
Ključne besede: trgi v tranziciji, delniški trgi, borzni trgi, borzni indeksi, delnice, dejavniki razvoja, stopnja povezanosti, Pearsonov koeficient korelacije, donosnost, koncentracija, tveganje, tveganju prilagojena donosnost, VaR, institucijski dejavniki tveganja, ICRG, PRS, finančna kriza, DAX, in VaR.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1358; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

46.
OSVEŠČENOST LJUDI O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK KORONARNE BOLEZNI
Mateja Kukovec, 2012, magistrsko delo

Opis: Bolezni srca in žilja (BSŽ) predstavljajo v svetu enega od največjih javnozdravstvenih problemov. V Evropi povzročijo BSŽ skoraj polovico vseh primerov smrti, kar predstavlja 1,9 milijonov smrti v državah Evropske unije. Kljub temu da se umrljivost postopoma zmanjšuje v vseh razvitih državah sveta, obstajajo BSŽ najpogostejši vzrok smrti in poglavitni vzrok invalidnosti ter zmanjšane kakovosti življenja prebivalstva (Fras, 2009, str 13). V Sloveniji predstavljajo BSŽ kar 38% vseh vzrokov smrti, kar je podobno povprečju drugod v razvitem svetu. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih regijah Slovenije kaže, da jih je pomembno več v jugovzhodni Sloveniji (Fras, 2009, str. 13 - 26). Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo eno hipotezo potrdili, drugo pa ovrgli. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da je med ljudmi prisotna slaba osveščenost in nepoznavanje bolezni, kar bi lahko bil eden izmed dejavnikov tveganja za večjo pojavnost bolezni. Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o tej bolezni lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, koronarna bolezen, osveščenost ljudi, primarna preventivna dejavnost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1934; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

47.
Zdravstvena vzgoja pacienta z akutnim miokardnim infarktom
Helena Hostar, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Akutni miokardni infarkt je ena od pojavnih oblik akutnega koronarnega sindroma, ki sodi med ishemične bolezni srca in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, zato je za preprečevanje in zdravljene nujno potrebno upoštevati načela zdravega življenjskega sloga. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno-vzgojno delo pri pacientu z miokardnim infarktom, ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali ali so pacienti po prebolelem miokardnem infarktu spremenili način življenja v prid zdravju, ali poznajo dejavnike tveganja za nastanek miokardnega infarkta in ali so medicinske sestre tiste, ki dajejo pacientom največ informacij o načinu življenja po preboleli bolezni. Raziskavo smo izvedli v Koronarnem klubu Brežice v mesecu marcu 2012. Sodelovalo je 30 pacientov, ki so preboleli miokardni infarkt. Rezultati. Anketiranci so dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta, ki se kaže v spremembi življenjskega sloga v prid zdravju, kar lahko pripisujemo dobri zdravstveni vzgoji pacientov, kakor tudi vključenosti v vseživljenjsko rehabilitacijo Koronarnega kluba. Ugotovili smo tudi, da pacienti po preboleli bolezni dobijo nekoliko več informacij od zdravnika kot od medicinskih sester. Sklep. Zelo pomembno je, da medicinska sestra kakor tudi ostalo zdravstveno osebje pozitivno vplivajo na paciente. Potrebno jih je vzpodbujati za zdrav življenjski slog, kar posledično vpliva na zmanjšanje srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov.
Ključne besede: pacient, zdravstvena vzgoja, akutni miokardni infarkt, dejavniki tveganja, Koronarni klub
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 2243; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

48.
Nagnjenosti mladih k samomoru
Ružica Aračić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se poskuša razjasniti fenomen samomora med mladimi s pomočjo domače in svetovne literature. V analizi, ki je teoretično naravnana, se opredeli pojem samomora, zgodovine in nekaterih pomembnih stališč o samomoru skozi čas glede na družbeno ureditev. Predstavljeni so dejavnike, ki na splošno vplivajo na pojav samomorilnosti v neki družbi in dejavniki tveganja za samomorilnost med mladostniki. Predstavljena je tudi statistična primerjava samomorov med mladostniki v Sloveniji, Evropski Uniji in svetu.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, mladi, duševne motnje
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1093; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

49.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji na odprtem srcu
Anja Mernik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pogostost srčnih obolenj, ki je pri nas še vedno zelo razširjeno. Bolezni smo razdelili na prirojene in pridobljene. Prirojene bolezni se pojavljajo pri novorojenčkih in jih zdravimo operativno. Na pridobljene bolezni srca lahko vplivamo oziroma jih preprečimo z zdravim načinom življenja ter izogibanje dejavnikom tveganja. Na dejavnike kot sta starost in dednost žal ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izogibanje nezdravega načina življenja kot so nezdrava prehrana, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, debelost, premalo gibanja. Nezdrav življenjski slog lahko privede do hude srčne bolezni, ki lahko zahteva operativno zdravljenje. Pacient ob takšni novici potrebuje veliko podpore in spodbude svoje družine. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali zdravstveno nego pacienta pred in med operacijo, ki zajema obdobje sprejema pacienta na oddelek, psihične in fizične priprave pacienta na operacijo, priprave pacienta na dan operacije, transport pacienta v operacijsko sobo, izvajanje zdravstvene nege med operacijo. Opisali smo pooperativno obdobje, ki se začne v sobi za zbujanje po operaciji in premestitvijo pacienta na enoto intenzivne nege, kjer pacient ostane 1-2 dni in je premeščen nazaj na oddelek za kardiologijo. Rehabilitacija pacienta po operaciji predstavlja velik pomen, ker pacientu pomaga ponovno zaživeti in se vključiti v življenje. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo opravili študijo primera pacientke po bypass operaciji na srcu. S pomočjo študije primera smo izpostavili aktualne in potencialne negovalne probleme, ki so se pojavili pri pacientki po bypass operaciji.
Ključne besede: bolezni srca, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, pacient, bypass operacija, študija primera
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 3462; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (886,28 KB)

50.
Dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil pri starostniku
Robert Kurnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Okužba sečil je definirana kot vnetni odziv epitelija sečil na vdor mikroorganizmov v sicer sterilno okolje. Ta vnetni odziv običajno povzroči pojav tipičnih znakov okužbe. Okužba sečil je poleg respiratornih infekcij najpogostejša okužba pri ljudeh vseh generacij. Njihova pogostnost se razlikuje glede na spol in starost. V odrasli dobi najpogosteje zbolevajo ženske. Ocenjeno je, da najmanj 20 % celotne ženske populacije vsaj enkrat v življenju preboli okužbo urinarnega trakta. Okužba sečil je v moški populaciji do petdesetega leta skoraj neznana, potem zaradi večanja prostate začne prihajati do motenega odtoka urina iz sečnega mehurja in posledičnega porasta pojava primerov okužb. Pogostnost okužb sečil s starostjo narašča. Pri starostnikih, ne glede na spol, ginekološke in urološke operacije, inkontinentnost, invazivni posegi na sečilih in trajna urinska katetrizacija znatno zvišajo pojavnost okužb urinarnega trakta in lahko incidenca poraste celo do vrednosti med 30 % in 40 %. Prepoznavanje prisotnosti okužbe sečil je pri starostnikih oteženo, saj se številni simptomi prekrijejo v normalnih fizioloških spremembah zaradi staranja ali so povsem odsotni. Z raziskavo smo ocenjevali pomen znanih dejavnikov tveganja za nastanek okužbe sečil pri starostniku. V ta namen smo podrobno preučili zdravstveno in negovalno dokumentacijo 101 pacienta, ki je bil sprejet v bolnišnično obravnavo na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Potrebne podatke smo pridobili s pomočjo načrtno izdelanega raziskovalnega kriterija. Ocenjevali smo 9 potencialnih dejavnikov tveganja, hkrati smo v namen smiselnega razvrščanja podatkov raziskali še 6 splošno naravnanih parametrov. Pridobljene podatke smo obdelali in analizirali s programsko opremo za urejanje baz podatkov Microsoft Access in rezultate grafično predstavili v obliki grafov in tabel. V namen ocene posameznega dejavnika tveganja in vpliva, ki ga ima dani dejavnik na nastanek okužbe sečil, smo samostojno razvili posebno metodologijo. Osnovna ideja uporabljene metodologije je, da dejavniki tveganja, ki se v celotnem raziskovalnem vzorcu pojavljajo pogosteje, predstavljajo višje tveganje za nastanek okužbe sečil. Kot poglavitna dejavnika tveganja za nastanek okužbe sečil sta se izkazala nepomičnost in bivanje v domu starejših občanov. Visok indeks tveganja prav tako predstavljata uporaba antibiotikov v tromesečju pred dano hospitalizacijo in prisotnost urinske inkontinence. V zaključnih delih diplomskega dela smo ponudili strategije zmanjševanja tveganja za nastanek okužbe sečil, ki izhajajo iz dobljenih rezultatov raziskave. Tako predlagamo, da bi se večji poudarek namenil ohranjanju fizične mobilnosti pacientov, kar bi lahko dosegli z dodatnim zaposlovanjem fizioterapevtov. Hkrati bi bilo smiselno omejiti uporabo antibiotikov, ki so se izkazali kot pomemben dejavnik tveganja in pozornost ter napore usmeriti v delo z inkontinentnimi pacienti. Izreden pomen dajemo tudi pravočasnemu odkrivanju tveganja za nastanek okužbe pri pacientu in smo iz tega razloga izdelali poseben kriterij, ki nam omogoča oceno ogroženosti pacienta za nastanek okužbe sečil. S pomočjo uporabe takšnega kriterija lahko v klinični praksi hitro in učinkovito prepoznamo tveganje ter pravočasno izvedemo potrebne ukrepe, da do nastanka okužbe sečil ne bi prišlo.
Ključne besede: okužba sečil, starostnik, urinski kateter, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.02.2013; Ogledov: 1592; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici