| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
VPLIV PREVENTIVNIH PRISTOPOV NA POJAVNOST PADCEV PRI STAROSTNIKIH V GERONTOPSIHIATRIČNI OBRAVNAVI
Stanislava Blagojević, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča, namen. V magistrskem delu smo testirali preventivne pristope za zmanjševanje pojavnosti padcev pri starostnikih v gerontopsihiatrični obravnavi. Padci pacientov v bolnišničnem okolju so najbolj pogosto zabeleženi neželeni dogodki. Preventivni programi za preprečevanje padcev pripomorejo k učinkovitemu upadu števila padcev, vendar morajo vsebovati multifaktorske intervencije. Pri zagotavljanju varnosti v zdravstveni negi je za medicinsko sestro bistvenega pomena ugotavljanje pacientovih potreb, natančna ocena dejavnikov tveganja za padec in opredelitev aktivnosti zdravstvene nege, ki pripomorejo k preprečevanju padcev. Namen magistrskega dela je spodbujati razumevanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev in preprečevanje padcev v bolnišničnem okolju. Raziskovala metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo zbirali s pomočjo obrazcev »Poročilo o padcih« pacientov, hospitaliziranih v enoti za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani, in s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 160 poročil in 50 anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel, Studentovega t-testa in hi-kvadrat testa v programu SPSS. Rezultati. Uvedeni program sprememb ni vplival na število in posledice padcev. Zaposleni v zdravstveni negi menijo, da je treba aktivnosti za preprečevanje padcev nadaljevati. Opozarjajo pa tudi na najpomembnejše dejavnike v strategiji preprečevanja padcev, to so zadostnost in usposobljenost osebja ter komunikacija. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem padcev pri starostnikih v gerontopsihiatrični obravnavi. Posledice padcev so lahko poškodbe, ki povzročajo bolečino, trpljenje, spremenijo potek zdravljenja, povečujejo odvisnost od negovalnega osebja in ogrozijo pacientovo življenje. Zato so vsa prizadevanja usmerjena v varnost pacientov in tudi preprečevanje pojavnosti padcev, saj je od tega odvisna tudi kakovost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: kakovost, varnost, dejavniki tveganja za padec, preventivni pristopi
Objavljeno: 13.01.2012; Ogledov: 3340; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

32.
Osveščenost dijakinj o raku na materničnem vratu
Anja Bezjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na rak materničnega vratu (RMV). Na začetku je predstavljena definicija bolezni, sledijo osnovni epidemiološki podatki in etiologija nastanka bolezni. V nadaljevanju so opisani znaki in simptomi RMV, načela razvrstitve in osnovne diagnostične metode (PAP test, triažni test HPV). Predstavljeni so tudi različni načini zdravljenja RMV, cepljenje proti HPV ter različni dejavniki tveganja za nastanek RMV (npr. okužba s HPV, spolni odnosi v zgodnjih mladostnih letih, večje število porodov ipd.). Na koncu je opisan tudi program ZORA in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preventivni dejavnosti.
Ključne besede: rak materničnega vratu, dejavniki tveganja, zdravljenje, cepljenje proti HPV, program ZORA.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1666; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (968,72 KB)

33.
OBVLADOVANJE TVEGANJ V DOBAVNI VERIGI V SLOVENSKI ŽIVILSKOPREDELOVALNI INDUSTRIJI
Primož Bauman, magistrsko delo

Opis: Vsaka organizacija se pri svojem delovanju sooča z različnimi tveganji, ne glede na to, ali se tveganj zaveda in jih sistematično obvladuje ali pa jih v celoti ignorira. Tveganje razumemo kot vsak neugoden dogodek ali okoliščino, ki ima vpliv na doseganje ciljev podjetja in lahko vpliva na kakovost ali dostopnost dobrin in storitev ter ovira zmožnost zadovoljevanja potreb kupcev. Sodobno poslovno okolje, ki je zaradi naraščajoče internacionalizacije in globalizacije vedno bolj nepredvidljivo, zahteva prenovo procesov v podjetju in celotni dobavni verigi. Pri tem je ključno obvladovanje hitrih sprememb in negotovosti, zato v tej nalogi dajemo velik poudarek predstavitvi dobavne verige, ključnih izzivov, ki jih negotovo okolje prinaša podjetjem, ter obvladovanju tveganj v dobavni verigi. Razumevanje koncepta tveganj je namreč nujno za uspešno obvladovanje tveganj, ki postaja eno najpomembnejših načel doseganja konkurenčnosti in učinkovitosti celotne dobavne verige. V našem okolju gre za relativno nov pojav in tudi slovenska proizvodna podjetja se v primerjavi s tujimi premalo zavedajo pomembnosti proaktivnega pristopa k obvladovanju tveganj. Glavni namen magistrske naloge je bil opozoriti na problematiko nezadostnega obvladovanja tveganj v slovenski živilskopredelovalni industriji in predstaviti možne korake uspešnega obvladovanja tveganj. Raziskava je pokazala, da je koncept obvladovanja tveganj relativno slabo poznan, čeprav nekatera slovenska podjetja že izvajajo nekatere bolj strukturirane korake obvladovanja tveganj, predvsem prepoznavanje in ocenjevanje tveganj.
Ključne besede: dobavna veriga, upravljanje dobavne verige, učinek biča, tveganje, agencijska teorija, ekonomika transakcijskih stroškov, dejavniki tveganja, ranljivost dobavne verige, proces obvladovanja tveganj, aktivnosti obvladovanja tveganj, živilskopredelovalna industrija
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2007; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

34.
INTERVENCIJE NUJNE MEDICINSKE POMOČI V PRIMERU HIPOGLIKEMIJE NA OBMOČJU PTUJA OD 2008-2010
Iztok Kovačec, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki kot doživljenjska bolezen poslabša kakovost življenja bolnika, sproži invalidnost ali celo prezgodnjo smrt. Zato je urejenost sladkorne bolezni nujna za pacientovo dobrobit. Hipoglikemija je najpogostejša spremljevalka zdravljenja sladkorne bolezni in bolj ali manj pogosto nastaja tudi v vsakdanjem življenju. Za preprečevanje ponovitev hipoglikemij pri sladkornem bolniku je potrebno redno načrtovanje obrokov hrane, primerna telesna dejavnost, dosledno jemanje zdravil, izogibanje uživanju alkoholnih pijač. Namen: Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti sladkorno bolezen in njen najpogostejši akutni zaplet, hipoglikemijo. V empiričnem delu pa prestaviti pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih na območju Ptuja v obdobju od 1.1. 2008 do 31.12.2010. Metode: Uporabili smo retrogradno analizo podatkov. Podatke smo pridobili ročno s preštevanjem. Za zbiranje podatkov smo uporabili dokumentirani obrazec “Protokol nujne intervencije”. Raziskavo smo izvedli v JZ ZD Ptuj v enoti NMP. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 68 intervencij s problematiko hipoglikemije. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da je ekipa NMP JZ ZD PTUJ v obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2010 opravila 2604 nujnih intervencij, od tega je v 68 primerih obravnavala hipoglikemijo. Ocenjujemo, da je intervencij zaradi omenjene problematike na območju Ptuja relativno malo (2,6% v treh letih), kar pripisujemu zelo dobremu sodelovanju sladkornih bolnikov z diabetičnim timom, svojci in prijatelji. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno skrbeti za kontinuirano izobraževanje sladkornih bolnikov, kajti le dobro poučen in pravilno usmerjen motiviran bolnik bo lahko uspešno sodeloval pri vodenju svoje bolezni. Zelo pomebno je tudi obveščanje in izobraževanje širšega dela prebivalstva o sladkorni bolezni, njenih zapletih in načinih pomoči pri hipoglikemiji.
Ključne besede: Sladkorna bolezen, hipoglikemija, dejavniki tveganja, izobraževanje, obveščanje, načini pomoči
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1535; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

35.
Dejavniki tveganja za srčno - žilne bolezni
Sabina Hudobreznik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni dejavniki tveganja, kateri vplivajo na nastanek srčno – žilnih bolezni. Pri posameznem dejavniku smo opisali kakšen je njihov vpliv na nastanek bolezni ter načine, s katerimi preprečujemo dejavnike tveganja in na ta način izboljšamo kakovost življenja. Prav tako je predstavljena zdravstvena vzgoja, na področju preprečevanja srčno – žilnih bolezni, vrste zdravstveno - vzgojnih delavnic, katere pacientom pomagajo pri opustitvi nezdravih navad ter vloga medicinske sestre pri osveščanju, motiviranju in vzpodbujanju pacientov k zdravemu življenjskemu slogu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali seznanjenost pacientov z dejavniki tveganja ter njihov življenjski slog. Raziskavo smo izvedli v Specialistični kardiološki ambulanti med 50 naključno izbranimi pacienti. Rezultati. Anketiranci so le delno seznanjeni z dejavniki tveganja, saj nekaterih zelo pomembnih dejavnikov tveganja ne poznajo. Anketiranci imajo v večini razvite slabe razvade, ali vsaj nekatere, v največji meri je kot dejavnik tveganja prisoten stres, slaba polovica pa je tudi kadilcev. Z raziskavo smo ugotovili velik vpliv medijev, pomembno vlogo medicinske sestre pri svetovanju, razviden pa je tudi velik vpliv družinskih članov. Prav tako smo ugotovili, da se pri anketirancih kaže želja po spremembi življenjskega sloga, vendar je rezultat velikokrat neuspešen zaradi različnih razlogov. Sklep. V prihodnosti bo potrebno še veliko narediti na področju promocije zdravja. Zelo pomembno je, da zdravstveno osebje pozitivno vpliva na medije in družinske člane. Potrebno je še veliko edukacije na področju dejavnikov tveganja. Potrebno je spodbuditi ljudi k spremembam življenjskega sloga, predvsem k zdravi prehrani in telesni aktivnosti, kar pa posledično pozitivno vpliva tudi na zmanjšanje srčno – žilnih bolezni.
Ključne besede: dejavniki tveganja, srčno – žilne bolezni, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3353; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

36.
PREPREČEVANJE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA
Nataša Župec, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so najpogostejše bolezni v razvitih državah. Povzročajo nenadno smrt in velik odstotek invalidskih upokojitev. Napete socialne in ekonomske razmere, pogoji in način življenja pa njihovo pogostost še povečujejo. Imenujemo jih tudi bolezni civilizacije. Preventiva teh bolezni ima vse večji socialno-medicinski pomen. V Sloveniji imamo preventivni program Svetovne zdravstvene organizacije imenovan CINDI. V diplomski nalogi smo predstaviti obolenja srca in ožilja, dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, prosvetljenost anketiranih o tovrstnih boleznih in vlogo medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena anatomija srca in ožilja, bolezni srca in ožilja, nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja ter vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V empiričnem delu pa je bila predstavljena raziskava, ki smo jo opravljali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj s pomočjo ankete. Ugotovili smo, da ljudje slabo poznajo preventivne programe za preprečevanje bolezni srca in ožilja, posledično se tudi slabo vključujejo v te programe. Glede na pridobljene podatke smo ugotovili, da nemalo anketiranih živi nezdrav način življenja. Tako smo prišli do spoznanja, da ljudje upoštevajo navodila glede jemanja predpisane terapije, za spremembo življenjskega sloga pa so pripravljeni narediti le malo. Pač še kako velja pregovor » Navada je železna srajca«.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, preventiva, življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 4142; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

37.
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE SPODNJIH UDOV PRI TEKAČIH IN NJIHOVA PREVENTIVA
Luka Ravnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Poškodbe spodnjih udov pri tekačih so sorazmerno pogoste in običajno povzročene s prevelikim volumnom treniranja. Napake v treniranju naj bi bile odgovorne za do 60 % poškodb tekačev. Dejavniki tveganja za poškodbe se delijo na notranje in zunanje. Najpogostejši dejavniki tveganja so neprimerne športne in tekaške površine, pomanjkljiva gibljivost sklepov in mišična moč, izpostavljenost prevelikim trenažnim obremenitvam in neprimerna tekaška obutev. Najpogostejši preobremenitveni sindromi na spodnjih udih tekačev so sindrom črevničnogoleničnega traku (sindrom iliotibialnega trakta), pogačničnostegnenična bolečina (patelofemoralna bolečina), sindrom goleničnega stresa (sindrom stresa tibije), tendinopatija Ahilove kite in plantarni fasciitis. Najpogostejši preventivni ukrepi so redno izvajanje vaj za raztezanje, ogrevanje, kompleksni programi vaj za večanje gibljivosti, mišične moči in ravnovesja, ortoze in skrb za primerno tekaško obutev (vključno z ortopedskimi vložki). Najboljše znanstvene dokaze pridobimo iz randomiziranih in kontroliranih raziskav ter metaanaliz. Močni znanstveni dokazi so enoznačni izsledki več takšnih raziskav. Visoko znanstveno metodološko kakovost raziskovanja je na tem področju težko zagotoviti, zato še vedno ni dokončnih znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti teh ukrepov in programov, kljub njihovim znanstveno dokazanim koristnim učinkom. Obstajajo močni znanstveni dokazi, da je sprememba volumna treniranja preventivni dejavnik za tekaške poškodbe spodnjih udov. Dokazano je, da ortoze lahko izboljšajo biomehaniko spodnjih udov in prevenirajo pojav bolečine v sprednjem delu kolena (ortoze za pogačico). Prav tako je znanstveno dokazano, da kompleksni vadbeni programi prevenirajo poškodbe spodnjih udov tekačev. Ni znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti raztezanja in ogrevanja. To splošno sprejeto prepričanje ni znanstveno potrjeno. Kombinirani vadbeni programi so dokazano preventivno učinkoviti za zmanjšanje poškodb kolena in gležnjev, a samostojni učinek posameznih sestavin takšnega treninga ni opredeljen. Športna obutev mora biti prilagojena tekaški disciplini, terenu in anatomskim ter biomehaničnim posebnostim posameznega tekača in jo je potrebno zamenjati na 500–700 pretečenih kilometrov. Ni znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti tekaške obutve (vključno z vložki). Ker ni zadostnih znanstvenih dokazov, da so dosedanji preventivni ukrepi škodljivi, je potrebno vztrajati pri njihovem nadaljnjem izvajanju. Potrebne so dodatne visokokakovostne znanstvene raziskave za dokončno znanstveno opredelitev preventivne učinkovitosti najpogostejših ukrepov in programov za preprečevanje poškodb na spodnjih udih tekačev.
Ključne besede: tek, dejavniki tveganja za poškodbe, preobremenitveni sindromi spodnjih udov, preventiva poškodb, vaje raztezanja, ogrevanje, kompleksni programi vadbe, ortoze, tekaška obutev.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 2148; Prenosov: 801
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

38.
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
Doris Verbančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času zaradi stresnega načina življenja, hitre prehrane, škodljivih navad itd. vse več ljudi oboleva za možgansko-žilnimi boleznimi med katere spada možganska kap in je celo na drugem mestu po številu smrtnosti po svetu. Ljudje kljub pogostosti bolezni in zavedanju škodljivosti dejavnikov tveganja, velikokrat ne naredijo ničesar za svoje zdravje in ravno preventiva je tista, ki je najpomembnejša in izboljša oziroma ohranja človekovo zdravje, s tem se pa zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Zelo pomembno vlogo v procesu ozaveščanja ima medicinska sestra hkrati pa je nepogrešljiv člen pri obravnavi pacienta po možganski kapi ter pri spodbujanju svojcev k vključevanju v pacientovo rehabilitacijo. Metodologija raziskovanja: Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj, od tega 4 vprašanja odprtega tipa, 4 polodprtega in 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, koliko so anketirani seznanjeni z dejavniki tveganja, znaki in koliko naredijo sami za preventivo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da anketirani ne bi prepoznali znakov možganske kapi saj jih 14 do 16 odstotkov ne bi prepoznalo niti dva znaka možganske kapi. Razvidno je tudi, da anketirani zelo dobro skrbijo za preventivo pred možgansko kapjo saj je večina redno telesno aktivnih prav tako se velika večina zdravo prehranjuje. Sklep: Boljša ozaveščenost in poučenost ljudi o dejavnikih tveganja in o preventivnih ukrepih pred možgansko kapjo bi najverjetneje bistveno spremenila statistiko števila obolelih, prav zaradi tega bi morale zdravstvene organizacije posvetiti veliko več pozornosti preprečevanju možganske kapi, kar pomeni, da bi preventivno delovale pred nastankom srčnih, možganskih in žilnih obolenj.
Ključne besede: Možgani, možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2943; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

39.
OSVEŠČENOST ŽENSK O KONTRACEPCIJI
Simona Kokot, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Danes je kontracepcija dostopna že skoraj vsaki ženski in za vsako se lahko najde primerna oblika kontracepcije. Kontracepcija ima pomembno vlogo pri načrtovanju družine, saj lahko z njeno pomočjo partnerja načrtujeta otroka takrat, ko si ga želita. Pomembno je, da so vse ženske in moški seznanjeni in osveščeni o pravilni uporabi in učinkih kontracepcije na telo ter varni spolnosti. Zdravstveno osebje, predvsem pa medicinske sestre, je na področju osveščanja o kontracepciji eden izmed glavnih virov informacij, od katerih ženske v ginekološki ambulanti lahko pridobivajo informacije. V diplomskem delu smo opisali kontracepcijske metode, njihove pozitivne in negativne učinke na telo, dejavnike tveganja in vlogo medicinske sestre pri osveščanju žensk o kontracepciji. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost žensk o kontracepciji. Zanimalo nas je tudi, po katerih metodah kontracepcije ženske največ posegajo in od koga dobijo informacije o njej. Raziskovalna metodologija: S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo na vzorcu 100 odraslih žensk različne starosti. Raziskava je potekala v ginekološki ambulanti Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem. Pridobljene podatke smo analizirali, jih prikazali opisno in v obliki grafov. Rezultati: Rezultati so pokazali, da več kot polovica žensk (55 %) uporablja kontracepcijo ter se ustrezno zaščiti pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Ženske poznajo pozitivne in negativne učinke kontracepcije na telo. Ugotovili smo tudi, da v večini uporabljajo hormonske tablete, tiste po 35. letu starosti raje uporabljajo kondom in maternični vložek, nekaj žensk pa je steriliziranih. Sklep: O nekaterih kontracepcijskih sredstvih oziroma metodah so ženske še premalo osveščene in bi jih bilo potrebno še poučiti. Ženske v reproduktivnem obdobju bi bilo potrebno bolj osveščati o možnih oblikah kontracepcije in novostih na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: spolnost, kontracepcija, dejavniki tveganja, osveščenost, medicinska sestra.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1258; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

40.
RAST IN RAZVOJ OTROKA DO 18. MESECA STAROSTI
Janja Kosi, 2012, diplomsko delo

Opis: Povezanost otrokovega zdravja in načina življenja mladih družin je zelo pomembna. Predstavitev zdravega življenjskega sloga mladim družinam je pomembna naloga medicinske sestre v dispanzerju za otroke in otroški posvetovalnici. Življenjski slog je v otroštvu odvisen od staršev in njihovih navad in pomembno vpliva na zdravo rast in razvoj. V diplomskem delu smo predstavili rast in razvoj otroka do 18. meseca starosti in dejavnike, ki na to vplivajo. Predstavili smo otroško zdravstveno preventivo ter vlogo in nalogo medicinske sestre v dispanzerju za otroke in otroški posvetovalnici. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, ali medicinska sestra v otroški posvetovalnici poda dovolj informacij o zdravem življenjskem slogu ter o negativnih dejavnikih tveganja, ki vplivajo na rast in razvoj otroka do 18. meseca starosti. SKLEP:Pomembno je, da starši vedo, kako s svojim načinom življenja vplivajo na rast in razvoj svojega otroka. Vedeti morajo, s čim lahko otroku zagotovijo kakovostno življenje. Seznaniti se morajo z zdravim življenjskim slogom in ga skušati privzgojiti svojemu otroku. Na zdravo rast in razvoj otroka vplivajo različni dejavniki. Poznamo pozitivne dejavnike, med katere štejemo redno telesno dejavnost, zdravo in pravilno prehrano, manj stresno okolje, pogovor z otrokom … Poznamo pa tudi negativne dejavnike: kajenje, prekomerno uživanje alkohola, uživanje drog, telesna neaktivnost, nasilje nad družinskimi člani … Starši morajo kot otrokovi skrbniki že od rojstva dalje skrbeti, da ima otrok zdravo okolje, v katerem se lahko razvija v zdravega človeka. Starši se morajo zavedati, da je otrok ogledalo njih samih in se bo v življenju ravnal tako, kot so ga učili oziroma kot se je naučil od staršev.
Ključne besede: otrok, rast, razvoj, negativni dejavniki tveganja, življenjski slog, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 2119; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici