| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Osveščenost ljudi o preprečevanju kožnega melanoma
Klavdija Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje bolezen kožni melanom, vzročne dejavnike tveganja za nastanek kožnega melanoma ter kako bi se naj ljudje zaščitili pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Predvsem je poudarek na preventivi in zaščiti pred UV-žarki, saj je kožni melanom najnevarnejša vrsta kožnega raka, ki nastane predvsem zaradi izpostavljanja soncu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o poznavanju kožnega melanoma med ljudmi in razlika v zaščiti pred UV-žarki med moškimi in ženskami. Rezultati raziskave so pokazali, da ljudje kljub pričakovanju nasprotnega kar dobro poznajo kožni melanom, vendar pa le redko ali občasno upoštevajo preventivne ukrepe za preprečevanje kožnega melanoma. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se znajo ženske bolje zaščititi kot moški. Ker so zaradi nezaščitenega izpostavljanja soncu škodljive posledice na koži vse pogostejše, je potrebno z osveščanjem prebivalstva o intenzivni zaščiti pred soncem začeti že v otroštvu in s pravilnim varnim ravnanjem nadaljevati vse življenje.
Ključne besede: kožni melanom, dejavniki tveganja, UV-žarki, preventiva, samopregledovanje kože.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 1981; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (930,78 KB)

12.
Telesna aktivnost-varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja
Peter Sterger, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes skoraj nihče več ne dvomi, da sodi redna telesna aktivnost med temeljne elemente življenjskega sloga, usmerjenega v varovanje zdravja. Mnoge raziskave so dokazale koristnost redne telesne aktivnosti za preprečevanje nastanka, napredovanja in zapletov najrazličnejših vrst kroničnih nalezljivih bolezni, še posebej bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena telesna aktivnost kot varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja. Predstavljeni so bili ugodni učinki redne telesne aktivnosti na srce in ožilje, na nekatere presnovne parametre ter na mišično moč in gibljivost. Obdelani so bili dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Predstavljen je bil koronarni klub Maribor, kje delujejo koronarni klubi še drugod po Sloveniji in koliko jih je, predstavljeni so njegovi uporabniki in izvajalci programa. V preprečevanje bolezni je bila vključena tudi zdravstvena vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala med vadečimi pacienti v koronarnem klubu Maribor. Izvedena je bila s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro poznajo koronarno bolezen in dejavnike tveganja. So seznanjeni s telesno aktivnostjo in so redno telesno aktivni več kot 1x tedensko. Poznajo večino vrst telesne aktivnosti in tudi njen pomen. Še vedno pa nekaj pacientov premalo pozna dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, kar pomeni, da jih v vsakdanjem življenju ne morejo upoštevati. Zato je zelo pomembno, da je za paciente organizirana permanentna zdravstvena vzgoja. Od nas samih je odvisno kdaj, kje, na kak način in koliko časa bomo telesno aktivni. Sami najbolje vemo koliko smo sposobni in koliko prostega časa nam ostane za telesno aktivnost. A ne pozabimo dejstva, da telesna neaktivnost povzroči ravno toliko škode, kot če bi pokadili 25 cigaret dnevno.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, telesna aktivnost, telesna vadba, koronarni klub, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 2812; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

13.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3377; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (966,49 KB)

14.
Učinkovitost HACCP sistema v šolah ptujskega in ormoškega območja
Valerija Benko, 2010, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo želeli predstaviti pomen varne hrane za šoloobveznega otroka, opisati pomen HACCP sistema, njegove prednosti in pomanjkljivosti, ter ugotoviti učinkovitost HACCP sistema v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja. Z namenom ugotovitve učinkovitosti HACCP sistema smo analizirali poročila o mikrobioloških preskusih odvzetih vzorcev živil in brisov na snažnost, v obdobjih pred in po uvedbo HACCP sistema, ter jih med seboj primerjali. Raziskovalni obdobji sta bili torej ločeni na obdobje od leta 1998 do 2002 in 2004 do 2008. Leto 2003 v raziskavo ni bilo vključeno saj smo smatrali to leto kot uvajalno, s predpostavko, da HACCP sistem v obratih še ni zaživel. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na obdelavi podatkov, mikrobiološko analiziranih vzorcev živil in brisov na snažnost, odvzetih v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Rezultati. Ugotovili smo, da se je sicer delež neustreznih brisov v petletnem obdobju po uvedbi HACCP sistema znižal v primerjavi s petletnim obdobjem pred uvedbo HACCP sistema in sicer za 1,8 % (iz 7,5 % na 5,7 %), vendar razlika ni statistično pomenljiva (p=0,067). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zvišal odstotek neustreznih živil in sicer za 6,4 %. Vzrok neustreznih živil je sicer v največji meri pripisati higienski oporečnosti, kar pomeni, da so živila neustrezna zaradi preseženega skupnega števila mikroorganizmov, vendar pa sta bili dve živili tudi zdravstveno oporečni, torej s prisotnostjo patogenih bakterij. Sklep. Ugotovitve v okviru specialističnega dela nakazujejo, da v šolah ptujskega in ormoškega območja HACCP sistem ni v celoti obvladovani in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni doprinesel k večji varnosti hrane.
Ključne besede: HACCP sistem, varna hrana, dejavniki tveganja, zastrupitve z živili, zakonodaja s področja varnih živil, šolska kuhinja.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3420; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (606,82 KB)

15.
Reproduktivno zdravje študentk
Lidija Trop, 2010, diplomsko delo

Opis: V svetu in tudi v Sloveniji je prisotnih vedno več težav oziroma motenj v reproduktivnem obdobju ženske populacije. Skrb za zdravje, kamor spada tudi reproduktivno zdravje, sega že v zgodnje otroštvo. Kako skrbeti za reproduktivno zdravje, kakšni so preventivni postopki, ki jih vsaka ženska mora poznati in jih upoštevati, da bo zdrava v svojem fertilnem obdobju, smo raziskali in opisali v diplomski nalogi. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili definicijo reproduktivnega zdravja, dispanzersko dejavnost, diagnostične metode v ginekologiji in vlogo medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji in varovanju reproduktivnega zdravja. V drugem, raziskovalnem delu diplomskega dela, je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Večina anketiranih študentk je v treh letih bilo na ginekološkem pregledu, prav tako je večini v tem časovnem obdobju bil odvzet bris po PAP-u. Ena tretjina študentk pozna pravilen način samopregleda dojk, a večina si dojke samopregleduje le občasno. Rezultati raziskave so pokazali, da dve tretjini anketiranih študentk živi zdravo, je pa med študentkami prisotnih še vedno preveč škodljivih razvad, ki znatno slabšajo reproduktivno zdravje.
Ključne besede: reproduktivno zdravje, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, ginekološki pregled, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2107; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

16.
Seznanjenost žensk z dejavniki tveganja nastanka osteoporoze
Andreja Lajhar, 2010, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je sistemska bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana gostota kosti, ki lahko povzroči zlom že ob manjši obremenitvi. Je bolezen ljudi po 50. letu starosti, predvsem žensk. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen, izpostaviti dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze (endokrini in genetski dejavniki tveganja, alkohol, kajenje, premalo kalcija in vitamina D v prehrani, telesna neaktivnost) in prikazati potrebe po zdravem načinu življenja za preprečitev osteoporoze. Medicinska sestra ima pri seznanjanju žensk z dejavniki tveganja nastanka osteoporoze pomembno vlogo, saj deluje na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene vzgoje. Z učenjem in vzgojo mater prične že v porodnišnici, kjer jih opozarja na koristnost dojenja; v predšolskem in šolskem dispanzerju starše seznanja s pravilnim načinom prehranjevanja in pomenom gibanja otrok; v splošnih in specialističnih ambulantah ženske informira o dejavnikih tveganja, jih seznanja z možnostjo preiskave (denzitometrija), s katero uspešno odkrivamo osteoporozo še preden se le-ta pojavi. Ob potrjeni diagnozi se medicinska sestra vključi v zdravljenje. Usposablja ljudi, da bodo znali preprečiti povrnitev ali poslabšanje bolezni oziroma bodo z nastalo spremembo lahko kakovostno živeli. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja nastanka osteoporoze in prikazati potrebe po zdravem načinu življenja za preprečitev te bolezni. V ta namen je bila s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedena raziskava. Sodelovalo je 82 naključno izbranih žensk. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izkazalo se je, da ženske svoje znanje o osteoporozi ocenjujejo sorazmerno kritično čeprav je analiza rezultatov raziskave pokazala, da značilnosti osteoporoze širši javnosti niso dovolj znane. Velik odstotek anketirank ne pozna dejavnikov tveganja, ki povzročajo to bolezen. Kljub neosveščenosti žensk o dejavnikih tveganja za nastanek osteoporoze, pa so le-ti med njimi prisotni v nizkem odstotku. S svojim načinom življenja prav tako ne povečujejo tveganja za razvoj bolezni. Redke med njimi uživajo alkoholne pijače. Visok odstotek jih ne kadi in se redno giba. Poučene so tudi o zdravi prehrani.
Ključne besede: ženske, kost, osteoporoza, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2309; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

17.
Veljavnosti napovedi hitrih testov za povečano tveganje zloma kolka pri starostniku
Bernarda Hostnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, za katero je značilna znižana mineralno kostna gostota in s tem posledično povečana lomljivost kosti. Pri starostnikih z osteoporozo zlomi zato nastajajo že pri manjših poškodbah, kot je v primeru padca iz stojne višine. V razvitem svetu število starostnikov z osteoporozo in število zlomov zaradi nje strmo narašča. Osteoporoza in z njo povezani zlomi predstavljajo velik ekonomski problem razvitih družb. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki tveganja za osteoporozo in verjetnostjo zloma kolka. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali imajo trije naključno izbrani vprašalniki preko spletne strani napovedno vrednost za oceno tveganja za zlom kolka pri starostnikih. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi² test, Cramerjev koeficient). Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na travmatološkem oddelku splošne bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz treh različnih anketnih vprašalnikov. Rezultati. Trije izbrani vprašalniki preko spletne strani imajo zadovoljivo napovedno vrednost za zlom kolka in nastanka osteoporoze pri starostnikih. Sklep. Starostniki, ki so bolje informirani in bolje poučeni, se bolj zanimajo za svoje zdravje, jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost starostnikov je nujna, kar je dobra pot za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja.
Ključne besede: starostnik, osteoporoza, zlom kolka, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 3292; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

18.
Vpliv življenjskega sloga na zdravje delavcev
Mateja Čagran, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno delovno okolje, opisan je pomen promocije zdravja v delovnih organizacijah in ker sta zdravje ter varnost pri delu bistvenega pomena, je predstavljenih nekaj zakonskih zahtev s področja varnosti zaposlenih. Predstavljena je raziskava, narejena na vzorcu 109 delavcev, katere namen je bil, ugotoviti prevalenco, intenzivnost in medsebojni vpliv dejavnikov tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv spola, socioekonomskega statusa, starosti in obolevnosti zaposlene populacije na izpostavljenost dejavnikom tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, prirejenim za delovne organizacije, »Z zdravjem povezan vedenjski slog« (CINDI Slovenija), ki vsebuje 60 vprašanj. Vprašalnik smo obdelali s SPSS-metodo.Ugotovili smo, da se moški v povprečju bolj nezdravo prehranjujejo, v večji meri kadijo, bolj pogosto uživajo alkoholne pijače in tudi v večjih količinah ter se doma gibljejo manj kot ženske. Prav tako je bil ugotovljen večji delež moških s prekomerno telesno maso in predebelih v primerjavi z ženskami. Raziskava potrjuje, da so tudi socialno šibki bolj izpostavljeni dejavnikom tveganja ter da na izpostavljenost dejavnikom tveganja starost preiskovancev ne vpliva. Raziskava je pokazala, da osebe, pri katerih je bila v zadnjem letu ugotovljena sladkorna bolezen, uživajo suhomesnate izdelke kar dva- do trikrat tedensko v primerjavi z osebami, ki sladkorne bolezni nimajo, prav tako so preiskovanci, pri katerih je bila ugotovljena jetrna ciroza, popili štiri ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti in to enkrat do dvakrat na teden. Ugotovili smo tudi, da imajo preiskovanci, ki so manj telesno aktivni, povišan krvni tlak ter povišane vrednosti holesterola v krvi.Vse navedene težave bi bilo mogoče preprečiti ali vsaj bistveno omiliti s kontinuiranimi programi promocije zdravja na delovnem mestu: s programi zdravega prehranjevanja, ergonomskim urejanjem delovnega mesta, aktivno skrbjo za dvig telesne kondicije delavca, razreševanjem konfliktov na delovnem mestu, razreševanjem stresnih situacij ter z vzgajanjem kulture delovnega mesta brez alkohola in drog.
Ključne besede: življenjski slog, delovno okolje, dejavniki tveganja, delavci, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 3071; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

19.
Seznanjenost žensk z dejavniki tveganja za nastanek raka na rodilih
Bojana Turičnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni maligni tumorji rodil, znaki bolezni, diagnostične metode in zdravljenje, različni dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek raka na rodilih, kakšen vpliv ima dednost na nastanek bolezni, kaj se dogaja s spolnostjo žensk v času zdravljenja in zdravstveno vzgojno delo diplomirane medicinske sestre. V drugem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo, septembra 2010, opravili v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor (OE Varstvo žensk), med pacientkami, ki so ta dan obiskale svojega izbranega ginekologa. Vprašalnik je bil sestavljen iz 18. vprašanj, raziskati pa smo želeli, ali ženske poznajo dejavnike tveganja in znake bolezni, kje dobijo največ informacij o dejavnikih tveganja in če ženske z višjo izobrazbo bolj poznajo dejavnike tveganja kot tiste z nižjo. Rezultati so pokazali, da ženske z višjo izobrazbo bolj poznajo dejavnike tveganja, da ženske poznajo znake bolezni, da so na splošno seznanjene z dejavniki tveganja, da največ informacij o tem dobijo iz medijev (tv, radio), najmanj pa od medicinske sestre, kar pa je zelo zaskrbljujoč podatek, saj je ravno medicinska sestra tista, s katero je ženska najprej v stiku, ko obišče izbranega ginekologa, ženske pa zelo pogosto svoje težave zaupajo medicinskim sestram.
Ključne besede: rak rodil, dejavniki tveganja, FIGO klasifikacija, dednost, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 1716; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (21,70 MB)

20.
OSVEŠČENOST ŠTUDENTK O RAKU MATERNIČNEGA VRATU
Janja Brunec, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) je rak, ki prizadene najaktivnejšo populacijo žensk in je ena od redkih rakavih bolezni, ki se jo da preprečiti. Pri preprečevanju RMV ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj mladostnice in ženske ozavešča o RMV, o dejavnikih tveganja zanj in o pomenu preprečevanja in zgodnjega odkrivanja le-tega. Medicinska sestra lahko s spodbujanjem zdravega načina življenja in zmanjševanjem dejavnikov tveganja za nastanek RMV, obolevnost za RMV zmanjša ali celo prepreči. Rdeča nit diplomskega dela je RMV. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen RMV; epidemiologija, dejavniki tveganja, razvoj, znaki, diagnostika, zdravljenje in preventiva RMV ter vloga medicinske sestre v le-tej. V raziskovalnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, s katero smo želeli ugotoviti osveščenost študentk o RMV. Metodologija raziskovanja. Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot instrument raziskovanja pa nam je služil anonimni anketni vprašalnik. V raziskavo smo zajeli 50 naključno izbranih študentk, dobljene podatke pa smo obdelali in prikazali s pomočjo računalniških programov. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da anketirane študentke o RMV ne vedo dovolj. Sklep. Znanje o RMV je pri anketiranih študentkah pomanjkljivo in bi ga bilo potrebno dopolniti, saj lahko le poučene mladostnice in ženske pripomorejo k zmanjšanju obolevnosti za RMV, k zgodnejši postavitvi diagnoze ter s tem k uspešnejšemu zdravljenju in zmanjšanju umrljivosti za to boleznijo.
Ključne besede: rak materničnega vratu, dejavniki tveganja, znaki, preventiva, medicinska sestra
Objavljeno: 15.03.2011; Ogledov: 2154; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (956,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici