| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


131 - 133 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
131.
Ocenjevanje bolečine pri pacientih v intenzivni terapiji
Sara Tot, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina je vedno neprijetna izkušnja, ki nam sporoča, neko dogajanje v našem telesu. Že nekaj let se obravnava kot peti vitalni znak, nezdravljena bolečina pa lahko pušča dolgoročne posledice. Ocena bolečine je pogosto odvisna od sposobnosti ocenjevalca. Najbolj zanesljiva ocena bolečine je tista, ki jo poda pacient sam. Za oceno bolečine je na voljo veliko število različnih lestvic, ki nam omogočajo, da bolečina postane vidna. To je še posebej pomembno pri tistih pacientih, ki ne morejo sami poročati o bolečini. Ker pa se bolečina izraža kot subjektivna izkušnja, lahko pri ocenjevanju prihaja do pomot. Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Pri kritično bolnih neodzivnih pacientih in pacientih, ki ne morejo komunicirati se za oceno bolečine priporočata in največkrat uporabljata opazovalna ter vedenjska lestvica za oceno bolečine. Za oceno stopnjo budnosti se uporablja skala za merjenje stopnje agitacije in sedacije. Za čimbolj učinkovito zdravljenje je potrebno kontinuirano ocenjevanje in dokumentiranje in poznavanje orodij za ocenjevanje. Diskusija in zaključek: Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje bolečine kritično bolnih so relativno nov pripomoček, zato so potrebne še nadaljnje študije, še posebej za tiste skupine pacientov, pri katerih so raziskave pokazale določena odstopanja. V tej smeri delujejo tudi novejše metode ocenjevanja s sodobnimi tehnikami, ki avtomatsko ocenjujejo in aplicirajo ustrezno analgetično dozo. Medicinska sestra ostaja ključna pri vrednotenju bolečine pacienta, zato potrebuje nenehno usposabljanje in izobraževanje.
Ključne besede: Ocenjevalne lestvice za oceno bolečine, odrasli kritično bolni, zdravstvena nega, medicinska sestra, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 185; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (831,60 KB)

132.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti zaradi medosebnih odnosov
Mateja Černjavič, 2019, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Ključne besede: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

133.
Prehrana pri bolniku z rakom trebušne slinavke
Nina Božnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak trebušne slinavke je bolezen, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja med populacijo po vsem svetu in je ena izmed najbolj zahtevnih in kompleksnih oblik raka. Na njegov nastanek vpliva več dejavnikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako prehrana vpliva na razvoj bolezni in njen pomen v času zdravljenja.Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z analizo in sintezo podatkov iz angleške in slovenske literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Wiley, s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo si jih zadali. V analizo smo zajeli 6 člankov.Rezultati: Ugotovili smo, da so uživanje večjih količin rdečega in prekajenega mesa, maščob, preveč soljena prehrana in uživanje alkohola, predvsem žganih pijač, eni izmed ključnih dejavnikov tveganja za razvoj raka trebušne slinavke. Informiranost in podpora glede uživanja ustrezne prehrane pri bolnikih z rakom trebušne slinavke je pomembna, saj se s stabilizacijo telesne teže izboljšajo rezultati zdravljenja, prav tako se izboljša tudi kakovost njihovega življenja. Diskusija in zaključek: Večje zavedanje o vplivu priporočene prehrane in zdravega življenjskega sloga lahko vpliva na razvoj raka trebušne slinavke in pripomore k obvladovanju pojavnosti bolezni, prav tako lahko zavedanje o pravilni prehrani pripomore k uspešnejšemu zdravljenju, spremljanju bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja pri bolnikih z rakom trebušne slinavke.
Ključne besede: pankreas, karcinom, dejavniki tveganja, zdravljenje, dieta, hranilne snovi.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 14; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici