| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
Epidemiologija raka dojk in dejavniki tveganja
Iztok Takač, 1997, strokovni članek

Ključne besede: dojka, novotvorbe, dejavniki tveganja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 753; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

92.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V PODJETJU DIPLOMAT D.O.O.
Anja Nerat, 2015, magistrsko delo

Opis: Nekdaj so vladale na svetu epidemije, danes temu ni več tako. V sodobni družbi so najbolj pogoste kronične in poklicne bolezni, ki se pojavljajo na delovnih mestih zaradi premajhnega zavzemanja za zdravje zaposlenih. Sodobna bolezen je tudi stres, ki je v obravnavanem podjetju v veliki meri prisoten. Podjetja so sicer že začela reševati ta problem, vendar so razmere še vedno slabe. V ta namen smo preučili podjetje, ki je lahko drugim za vzgled, saj skrbi za varnost in zdravje zaposlenih, ima narejeno oceno tveganja in ukrepe za posamezna delovna mesta ter izvaja program promocije. Varnost in zdravje pri delu sta določena z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa pravice in dolžnosti delodajalca o varnem in zdravem delu zaposlenih. Za podjetje je pomembno, da zakon upošteva, zraven tega pa so v zakonu opredeljene dolžnosti in obveznosti delodajalca in zaposlenega. Podjetja z zakonom spodbujajo tudi k uvajanju programa promocije in k prizadevanju za izboljšanje pogojev zaposlenih. S preučevanjem podjetja smo prikazali poglobljen vpogled v varnost in zdravje pri delu in prenašanje znanja na zaposlene. Z direktorjem podjetja smo izvedli intervju, s pomočjo katerega smo dobili realno sliko delovanja podjetja in osebni pogled na zdravje in varnost pri delu. Opravljanje varnosti pri delu se v večini podjetij zahteva tudi v primeru študentskega oziroma dijaškega dela, zelo malo pa se delodajalci posvečajo spodbujanju zdravega življenjskega sloga, kot je način prehranjevanja in redna telesna aktivnost ter premalo uveljavljajo ergonomske pripomočke, ki bi zaposlenim izboljšali delovne pogoje. Prav tako pa je vedno bolj prisoten stres, ki vpliva na produktivnost zaposlenih in lahko povzroča različne odvisnosti. Čeprav je stres v večini primerov negativen, pa lahko ima zdrav stres na zaposlenega pozitivne učinke, ki vplivajo na njegovo storilnost in velikokrat pripomore k inovativnim idejam. V obravnavanem podjetju se pojavljajo pomanjkljivosti. Morali bi še dodelati program promocije, dodati ukrepe za obvladovanje stresa in uvesti več ergonomskih ukrepov, a vendar upoštevajo vsa zakonska določila in obveznosti.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, stres, ergonomija, promocija zdravja, psihosocialni dejavniki tveganja.
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 866; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

93.
Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke
Monika Vidovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je v Sloveniji eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah. Na raka dojke vplivajo različni dejavniki, kot so reproduktivni dejavniki, alkohol, kajenje, telesna neaktivnost in nepravilna prehrana. S problematiko raka dojk je širša javnost premalo osveščena, zato je organizacija Europa Donna zaslužna za širjenje informacij o bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti. Namen diplomskega dela je predstaviti raka dojke in organizacijo Europa Donna, ter z raziskavo ugotoviti poznavanje organizacije Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke. V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Za teoretična izhodišča smo uporabili strokovno literaturo, knjige in članke o raku dojke. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk starih nad 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke, kot ženske pod 30 let starosti. 78 % anketiranih žensk si pravilno pregleduje dojke, vendar neredno. Več kot polovica anketiranih žensk pozna organizacijo Europa Donna. Največ informacij o organizaciji Europa Donna ženske dobijo preko interneta, časopisov, revij in televizije. Zavedati se moramo, da je rak dojke ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo pravočasno. Zato bi se morale ženske v Sloveniji zavedati, kako zelo pomembno je samopregledovanje dojk in redno obiskovanje mamografije po 50. letu starosti. Kajti preventiva je boljša kot kurativa.
Ključne besede: Rak dojk, dejavniki tveganja, samopregledovanje dojk, mamografija, Europa Donna
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 989; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (455,18 KB)

94.
OCENA DEPRESIVNOSTI PRI MLADOSTNICAH Z ORODJEM PHQ-9 IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE
Jasmina Mustafi, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostništvo je izredno rizično obdobje za nastanek ali razvoj depresivne motnje, ki se zaradi intenziviranih pritiskov doma, v šoli in s strani vrstnikov pojavlja pogosteje kot sicer. Depresivna motnja močno vpliva na kakovost življenja, odnosov in nadaljnji duševni razvoj mladostnice v odraslo osebo. V prvi vrsti je pomembno, da je motnja odkrita in nato dovolj kakovostno obravnavana. Če je ne odkrijemo in zdravimo, se lahko ponavlja ali pojavlja v hujši obliki, posledice pa so hude osebne stiske, disocialno vedenje ali celo samomor. Metode: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativne metode oziroma s pomočjo Pfizerjevega vprašalnika o bolnikovem zdravju 9 (PHQ-9), ki vsebuje 9 ocenjevalnih vprašanj in možnost štiristopenjske lestvice odgovorov. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave oziroma naša ocena rezultatov izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da se depresivna motnja resneje pojavlja pri dobri tretjini vprašanih, skoraj polovica deklet pa je v zadnjih dveh tednih zaznala simptome blage stopnje depresivnosti. Sklep: Uspešnost odkrivanja in zdravljenja je večinoma odvisna od vztrajnosti posameznice in kakovosti sodelovanja prizadete z zdravstvenim timom ter podpore staršev in vrstnikov. Vsekakor pa je pomembno, da se prizadeta kakor tudi njeni najbližji stanja ne sramujejo, ga ne zanikajo ali ignorirajo. Dobro pa mora oziroma morajo biti tudi poučeni o bolezni in informirani o možnostih zdravljenja, kar pa je strokovna naloga tudi medicinskih sester.
Ključne besede: depresivna motnja, mladostnice, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena nega.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1001; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (838,62 KB)

95.
Vpliv dejavnikov tveganja na težave v spolnosti pri moških po petdesetem letu starosti
Ana Habjanič, Alenka Topolovec, Miljenko Križmarić, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Uvod: Težave v spolnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja pri moških po petdesetem letu starosti. Ugotavljanje vplivov nanje je pomembna naloga primarne zdravstvene dejavnosti. V preteklosti tematika težav v spolnosti ni bila zanimiva, danes pa se ji zaradi daljše življenjske dobe pripisuje vedno večji pomen. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, v katero so bili vključeni moški (n = 105), stari 50 let ali več, ki so julija ali avgusta 2012 obiskali družinskega zdravnika. Vzorčenje je bilo priročno in namensko. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, za obdelavo je bila uporabljena opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Rezultati logistične regresije so pokazali, da na težave v spolnosti statistično značilno vplivajo bolezni srca in ožilja (RO 6,08, 95 % IZ 1,96-18,82, p = 0,002), preostale zdravstvene težave in nezdravo življenje niso pokazali statistično značilnega vpliva. Diskusija in zaključek: Naši rezultati so do določene mere potrdili ugotovitve predhodnih raziskav glede vpliva zdravstvenih težav na težave v spolnosti, potrjen pa ni bil vpliv nezdravega življenja. Čeprav gre za medicinski problem, lahko medicinska sestra v klinični praksi bolnika spodbudi, da o težavah spregovori, in mu svetuje.
Ključne besede: težave v spolnosti, moški, dejavniki tveganja, presečna raziskava
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 751; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

96.
Zdrav življenjski slog pacienta z atrijsko fibrilacijo
Vesna Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, ki je s starostjo čedalje pogostejša in močno poveča nevarnost za nastanek možganske kapi. Z zdravim življenjskim slogom lahko pacienti v veliki meri izboljšajo kakovost svojega življenja. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Namen raziskave je bil s pomočjo ankete ugotoviti kvaliteto življenja pacientov z atrijsko fibrilacijo in koliko skrbijo oziroma so pripravljeni narediti za izboljšanje svojega zdravja. V raziskavo je bilo vključenih 40 naključno izbranih pacientov z atrijsko fibrilacijo, ki obiskujejo kardiološko ambulanto UKC Maribor. Rezultati: Alkohola ne pije 45 % anketirancev. Nekadilcev je 93 % anketirancev. Sadje in zelenjavo uživa vsak dan 93 % anketirancev. Meso in mesne izdelke uživa 2 do 3 krat na teden 57 % anketirancev. Telesno aktivnih vsak dan je 50 % anketirancev, kar kaže na precej aktivno skupino prebivalstva. 3 do 4 obroke na dan ima 67 % anketirancev, kar je premalo, ampak še vseeno sprejemljivo. Sklep: Ugotovili smo, da se anketirani pacienti z atrijsko fibrilacijo v veliki meri zavedajo pomembnosti zdravega življenjskega sloga pri ohranjanju svojega zdravja. Pri tem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri zdravstveno ˗ vzgojnem delu.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, zdrav življenjski slog, pacient, dejavniki tveganja, medicinska sestra.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1071; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

97.
ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG VZGOJITELJIC
Aleksandra Makovecki, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdrav življenjski slog vzgojiteljic v teoretičnem delu predstavlja zdravje, modele zdravja v preteklosti, sodobne modele zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog (kajenje, način prehranjevanja, gibalne navade, uživanje alkohola in nedovoljenih drog, stres) in življenjski slog. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 28 vprašanj. Razdeljenih je bilo 23 vprašalnikov vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic v vrtcu Mavrica Odranci, vrtcu Črenšovci in v vrtcu Velika Polana. Namen raziskave je bil, da ugotovimo in predstavimo, kako in na kakšen način skrbijo vzgojiteljice za svoje zdravje. Iz raziskave je razvidno, da vzgojiteljice večinoma skrbijo za svoje zdravje, večinoma ne kadijo in ne pijejo alkohola, se dovolj gibljejo, se ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnostmi, občasno se znajdejo v stresni situaciji in se pravilno prehranjujejo. Vzgojiteljice postavljajo svoje zdravje med najvišje vrednote in se zavedajo, kaj je za njihovo zdravje pomembno.
Ključne besede: zdravje, vzgojitelji, dejavniki tveganja, življenjski slog.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 761; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

98.
POMEN PREVENTIVE KOŽNEGA MELANOMA
Ines Petrušič, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Melanom se kaže kot kožna sprememba, ki je vidna s prostim očesom in se lahko z rednimi samopregledovanji pravočasno odkrije. Preventiva omogoča uspešno zdravljenje in dobro prognozo, zato je pomembno, da so ljudje pozorni na nova pigmentna znamenja in spremembe že obstoječih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kožni melanom in z raziskavo ugotoviti, katere preventivne ukrepe za preprečevanje kožnega melanoma poznajo in izvajajo študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili marca 2015 v Mariboru na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 19 vprašanj. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da kljub vsem opozorilom in znanju, študenti še zmeraj premalo upoštevajo preventivne ukrepe malignega melanoma. Iz raziskave je prav tako razvidno, da imajo študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru manj znanja glede preventive in bi želeli več informacij na to temo. Študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, pa kljub znanju, ne upoštevajo dovolj preventivnih ukrepov. Diskusije in zaključek: Redno samopregledovanje pigmentnih znamenj na koži enkrat mesečno in poznavanje svojega telesa je nujno za zgodnje odkritje melanoma. Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je metoda ABCDE, ki opozarja, na katere spremembe znamenj je potrebno biti pozoren. Za preventivo pa poskrbimo že s pravilno prehrano, gibanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov glede sončenja, ki so temelji zdravega življenja.
Ključne besede: maligni melanom, dejavniki tveganja, pigmentna znamenja, preventiva, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1020; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

99.
Vzdrževanje ustne higiene pri parodontalni bolezni
Slavica Težak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv in če ni zdravljena vodi v izgubo zob. S skrbno ustno higieno napredovane paradontoze ne moremo pozdraviti, lahko pa preprečimo njeno napredovanje.V diplomskem delu smo se opredelili predvsem na problem vzdrževanja ustne higiene. Namreč veliko pacientov ne pozna pravilnih postopkov vzdrževanja ustne higiene in nimajo motivacije za njihovo izvajanje, ravno tako se ne zavedajo pomembnosti rednih obiskov zobozdravnika, zato jih je potrebno poučiti o pomembnosti le- tega že pred samim zdravljenjem, da bi lahko bilo njihovo zdravljenje uspešno. Tu ima pomembno vlogo zobozdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti težave na področju vzdrževanja ustne higiene s parodontalno boleznijo in poznavanje vplivov in dejavnikov tveganja za nastanek paradontalne bolezni. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika, ki je vseboval tako odprti kot zaprti tip vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 naključno izbranih pacientov s paradontalno boleznijo v eni izmed zobnih ambulant v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je vzdrževanje ustne higiene eden iz med glavnih dejavnikov tveganja, kjer pacienti nimajo dovolj znanja o pravilnih tehnikah ščetkanja in vzdrževanju ustne higiene. Ugotovili smo, da pacienti ne poznajo dovolj dejavnikov tveganja in vplivov za nastanek paradontalne bolezni. Rezultati nam dokazujejo potrebo po zobozdravstveno- vzgojnem delu medicinske sestre. Sklep: Zaradi ne znanja o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in ne poznavanju dejavnikov tveganja je pomembno zdravstveno-vzgojno delo s strani zdravstvenih delavcev. Paciente je potrebno poučiti o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in jih motivirati za izvajanje ustne higiene. Ravno tako je paciente potrebno poučiti o vplivih in dejavnikih tveganja za nastanek paradontalne bolezni.
Ključne besede: paradontalna bolezen, vnetje obzobnih tkiv, zobozdravstveno-vzgojno delo, medicinska sestra, dejavniki tveganja, ustna votlina, vzdrževanje ustne votline.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (812,88 KB)

100.
VPLIV DVOIZMENSKEGA DELA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Mateja Bogataj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nočno in izmensko delo predstavljata način organizacije delovnega časa, ki delodajalcem omogoča prilagajanje predvsem ekonomskim in tehnološkim razlogom delovnega procesa. Zakonodajna ureditev ureja pravice izmenskih in nočnih delavcev, pri tem pa izpostavlja mlajše zaposlene, ženske in starejše. Z vidika delodajalca nočno in izmensko delo predstavljata nekatere prednosti, z vidika zaposlenih pa izmensko delo predstavlja tudi številne negativne vplive na zdravje in psihofizično počutje. Opravljanje dela v izmenah predstavlja večje tveganje za poškodbe na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil preučiti vplive izmenskega dela na zdravje z izpostavitvijo negativnih vplivov izmenskega dela. Z izvedbo kvalitativnega pristopa smo analizirali domačo in tujo literaturo. Kvantitativni pristop z izvedbo anketnega vprašalnika je omogočil izvedbo raziskave vpliva izmenskega dela na zaposlene v trgovinski dejavnosti. Anketni vprašalnik je bil izveden med zaposlenimi z dvoizmenskim delovnim časom v poslovalnicah Merkur Škofja Loka in Kranj Primskovo. Raziskava je bila izvedena v času od 3.4.2016 do 8.4.2016, v kateri je sodelovalo 37 zaposlenih. Izsledki izvedene raziskave so pokazali neposreden vpliv izmenskega dela na organizem zaposlenih. Kot dejavnike tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja zaposlenih so anketiranci izpostavili nespečnost, povečano stopnjo stresa, večjo pojavnost absentizma. Starejši zaposleni so se prilagodili izmenskemu delu, zato pri njih ni zaznati povečanega negativnega vpliva izmenskega dela.
Ključne besede: – zdravje, - nočno delo, - izmensko delo, - dejavniki tveganja.
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici