| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 156
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19
Vita Živko, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi covida-19 so bili številni pacienti sprejeti v enoto intenzivne terapije. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE (EBSCO), CINAHL (Ultimate), Cochrane Library in Web of Science. Vključili smo polno dostopne sistematične preglede kohortnih raziskav ali raziskav primerov s kontrolami, posamezne kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami ter opisne raziskave v angleškem jeziku. Izbrani članki vključujejo odraslo populacijo. Časovno smo se omejili na obdobje od leta 2019 naprej. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Raziskave smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele in jih kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ocenili smo enajst kohortnih raziskav in en sistematični pregled kohortnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo oblikovali glavno kategorijo: »Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19« in 4 podkategorije: »nespremenljivi dejavniki tveganja«, »spremenljivi dejavniki tveganja«, »pridružene bolezni« ter »odzivi in zapleti«. Diskusija in zaključek: Različni dejavniki tveganja in komorbidnosti, kot so moški spol, višja starost, povečana telesna teža, prisotnost hipertenzije, sladkorna bolezen, kajenje, ledvične bolezni in posamezni zapleti, vplivajo na pogostejši sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost bolnikov s covidom-19.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, enota intenzivne terapije, umrljivost, covid-19
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (826,13 KB)

2.
Vpliv prehranskih dejavnikov na srčno-žilna obolenja pri starejših odraslih
Tjaša Erjavec, 2023, diplomsko delo

Opis: S podaljšanjem življenjske dobe se je povečala tudi pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi izstopajo predvsem srčno-žilne bolezni. Številne zdravstvene težave, ki pestijo starejšo populacijo kot posledice srčno-žilnih bolezni, bi bilo možno z zdravim načinom življenja in zdravo uravnoteženo prehrano preprečiti ali vsaj omiliti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv prehrane na srčno-žilna obolenja pri starejši populaciji.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, dejavniki tveganja, vpliv prehrane, prehranski vzorci
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (890,34 KB)

3.
Korupcijska tveganja v medijih : magistrsko delo
Lara Pavli, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana korupcija v medijih, ki predstavlja veliko grožnjo verodostojnosti in objektivnosti medijskih organizacij. Korupcija se manifestira v različnih pojavnih oblikah, ki vključujejo pristransko poročanje, manipulacijo z informacijami, podkupovanje in navzkrižja interesov. K ohranjanju medijske korupcije prispevajo številni dejavniki tveganja, ki obsegajo nepreglednost lastništva medijev, nezadostno zavezanost novinarskim etičnim standardom in politični pritiski pri poročanju. Prikrite zainteresirane strani lahko izkoristijo pomanjkanje preglednosti za prikrito uveljavljanje svojih interesov. Poleg tega pa pomanjkanje trdnih regulativnih okvirjev in mehanizmov še dodatno poslabšuje to vprašanje. Posledice korupcije v medijih so obsežne in škodljive, saj spodkopavajo demokratične postopke. Za reševanje tega problema je potrebno vzpostaviti strog regulativni nadzor, zagotoviti neomajno spoštovanje novinarske etike, se zavzeti za transparentne lastniške strukture in spodbujati čuječnost javnosti. Z odpravljanjem teh dejavnikov tveganja si lahko prizadevamo za ponovno vzpostavitev novinarske integritete in zaščito nepogrešljive funkcije medijev pri oblikovanju informiranih in suverenih državljanov. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno trenutno stanje medijev po svetu in v Sloveniji. Osrednji del predstavljajo pojavne oblike ter dejavniki tveganja za pojav korupcije v medijih. Na koncu pa so predstavljeni rezultati raziskave o percepciji javnosti o korupciji v medijih.
Ključne besede: korupcija, mediji, medijske organizacije, dejavniki tveganja, pojavne oblike, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

4.
Dejavniki tveganja za ishemično možgansko kap pri mladih odraslih v severovzhodni Sloveniji
Rok Arh, Lucija Jazbec, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: ishemična možganska kap, mladi odrasli, dejavniki tveganja, disekcija, odprto ovalno oko
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 627; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Ponovljivost rezultatov ocenjevanja dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko delo
Doroteja Kovše, 2022, magistrsko delo

Opis: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Ključne besede: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 450; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Urtikarija zaradi hlada - dejavniki tveganja za prizadetost dihal ali kardiovaskularnega sistema
Mojca Bizjak, 2022, doktorska disertacija

Opis: Urtikarijo zaradi hlada (UH), pri kateri se pojavijo s hladom izzvane urtike, angioedem ali oboje hkrati, delimo na tipično in atipično obliko. Diagnoza tipične UH temelji na pozitivnih lokalnih stimulacijskih testih (LST). Pri UH se lahko razvijejo tudi sistemske reakcije. Namen raziskave je bil določiti dejavnike tveganja za sistemske reakcije pri tipični UH. Mednarodna raziskava imenovana COLD-CE (tj. Urtikarija zaradi hlada in druge s hladom izzvane reakcije – celostno ovrednotenje) je potekala v 32 UCARE centrih (angl. Urticaria Center(s) of Reference and Excellence). Pridobili smo natančne anamnestične podatke in opravili LST s kocko ledu in/ali napravo TempTest®. Prizadetost dihal smo definirali kot dispnejo, piskanje ali stridor. Prizadetost kardiovaskularnega sistema smo definirali kot hipotenzijo ali izgubo zavesti in/ali druge simptome povezane s hipotenzijo (tj. omotica, občutek omedlevice ali nemoči). V raziskavo smo vključili 551 bolnikov z UH in 75 % od njih je imelo pozitivne LST (tj. tipično UH). Pri 40 bolnikih s tipično UH smo diagnosticirali tudi kronično spontano urtikarijo (KSU). Prizadetost dihal je nastopila pri 22 % in prizadetost kardiovaskularnega sistema pri 31 % bolnikov s tipično UH brez KSU. Ugotovili smo tri neodvisne dejavnike tveganja za prizadetost dihal: pričetek UH v otroštvu, orofaringealni in/ali laringealni simptomi ter srbež uhljev. Neodvisni dejavniki tveganja za prizadetost kardiovaskularnega sistema pa so: angioedem, orofaringealni in/ali laringealni simptomi, srbež uhljev ter predhodna sistemska reakcija na pik kožekrilca.
Ključne besede: COLD-CE, dejavniki tveganja, urtikarija zaradi hlada, sistemske reakcije
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (12,05 MB)

7.
Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi
Hana Cifer, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 518; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Dejavniki tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije COVIDA-19 pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije
Lisa Henkel, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA-diagrama. Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo predstavili skupne karakteristike raziskav. Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.
Ključne besede: sindrom izgorelosti, COVID-19, enota intenzivne terapije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

9.
Listerioza v nosečnosti
Laura Aracki, 2022, diplomsko delo

Opis: Listerioza povezana z nosečnostjo je v svetu še vedno zelo nepoudarjena in je novosti polna tema obravnave. Bolezen, ki je v današnjem svetu med vodilnimi in ki med nosečnostjo povzroča številne zaplete, kot so spontan splav, prezgodnji porod in mrtvorojenost otroka, je zaradi svoje preproste simptomatike še vedno velika uganka. Namen zaključnega dela je s pregledom, analizo in sintezo literature raziskati stopnjo osveščenosti nosečnic o listeriozi in preprečevanju listerioze.
Ključne besede: Nosečnost, listerioza, Listeria Monocytogenes, dejavniki tveganja, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici