Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ocena tveganja je skozi leta raziskovanja postala ključen podatek pri odločitvah sodišča o primerni kazni storilcev kaznivih dejanj. Raziskovalci so skozi leta izpostavili ključne dejavnike tveganja za kriminalno vedenje, ki so razdeljeni glede na različne dejavnike, kot so na primer spol, starost in vrsta kaznivega dejanja. Razvila so se tudi orodja, ki so v pomoč pri sestavi ocene tveganja. Z oceno tveganja želimo zmanjšati oziroma preprečiti predvidena kazniva dejanja, zato so za obsojence na podlagi ocene tveganja narejeni osebni načrti, ki odločajo o dolžini kazni in kakšnega nadzora bo obsojeni deležen med prestajanjem kazni. V diplomskem delu smo opredelili ključne besede, našteli dejavnike tveganja, opisali nasilje v zaporu in pojasnili, kakšen je slovenski zaporski sistem. Nato smo opisali sedem orodij, ki so najbolj razširjena pri ugotavljanju nasilnega vedenja med prestajanjem kazni in potem, ko so odpuščeni iz institucij za prestajanje kazni. Ta orodja so HCR-20, SAVRY, SAPROF-YV, VRAG, STATIC-99R, RASP in RisCanvi. Nazadnje smo opisali tri raziskave. Po pregledu le-teh smo ugotovili, da so ocene tveganja lahko uporabne in so zmerno oz. srednje učinkovite, vendar lahko prihaja do napak. Prav tako smo ugotovili, da so mladost, vpletenost v tolpe in predhodna kazniva dejanja veliki dejavniki tveganja za nasilno vedenje v institucijah za prestajanje kazni. Pomembno vlogo pa imajo tudi zaposleni v zavodih za prestajanje kazni, saj lahko s svojim odnosom do zapornikov pomagajo pri sami resocializaciji in varnosti v institucijah.
Ključne besede: obsojenci, destruktivno vedenje, ocena tveganja, dejavniki tveganja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Uvod: Zaradi covida-19 so bili številni pacienti sprejeti v enoto intenzivne terapije. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE (EBSCO), CINAHL (Ultimate), Cochrane Library in Web of Science. Vključili smo polno dostopne sistematične preglede kohortnih raziskav ali raziskav primerov s kontrolami, posamezne kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami ter opisne raziskave v angleškem jeziku. Izbrani članki vključujejo odraslo populacijo. Časovno smo se omejili na obdobje od leta 2019 naprej. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Raziskave smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele in jih kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ocenili smo enajst kohortnih raziskav in en sistematični pregled kohortnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo oblikovali glavno kategorijo: »Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19« in 4 podkategorije: »nespremenljivi dejavniki tveganja«, »spremenljivi dejavniki tveganja«, »pridružene bolezni« ter »odzivi in zapleti«. Diskusija in zaključek: Različni dejavniki tveganja in komorbidnosti, kot so moški spol, višja starost, povečana telesna teža, prisotnost hipertenzije, sladkorna bolezen, kajenje, ledvične bolezni in posamezni zapleti, vplivajo na pogostejši sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost bolnikov s covidom-19.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, enota intenzivne terapije, umrljivost, covid-19
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 99
Celotno besedilo (826,13 KB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavana korupcija v medijih, ki predstavlja veliko grožnjo verodostojnosti in objektivnosti medijskih organizacij. Korupcija se manifestira v različnih pojavnih oblikah, ki vključujejo pristransko poročanje, manipulacijo z informacijami, podkupovanje in navzkrižja interesov. K ohranjanju medijske korupcije prispevajo številni dejavniki tveganja, ki obsegajo nepreglednost lastništva medijev, nezadostno zavezanost novinarskim etičnim standardom in politični pritiski pri poročanju. Prikrite zainteresirane strani lahko izkoristijo pomanjkanje preglednosti za prikrito uveljavljanje svojih interesov. Poleg tega pa pomanjkanje trdnih regulativnih okvirjev in mehanizmov še dodatno poslabšuje to vprašanje. Posledice korupcije v medijih so obsežne in škodljive, saj spodkopavajo demokratične postopke. Za reševanje tega problema je potrebno vzpostaviti strog regulativni nadzor, zagotoviti neomajno spoštovanje novinarske etike, se zavzeti za transparentne lastniške strukture in spodbujati čuječnost javnosti. Z odpravljanjem teh dejavnikov tveganja si lahko prizadevamo za ponovno vzpostavitev novinarske integritete in zaščito nepogrešljive funkcije medijev pri oblikovanju informiranih in suverenih državljanov. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno trenutno stanje medijev po svetu in v Sloveniji. Osrednji del predstavljajo pojavne oblike ter dejavniki tveganja za pojav korupcije v medijih. Na koncu pa so predstavljeni rezultati raziskave o percepciji javnosti o korupciji v medijih.
Ključne besede: korupcija, mediji, medijske organizacije, dejavniki tveganja, pojavne oblike, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Ključne besede: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 705; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,10 MB)