| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih
Diana Filipič, 2021, diplomsko delo

Opis: Okužbe sečil spodnjih ali zgornjih sečil sodijo med pogostejše okužbe, ki prevladujejo pri otrocih in mladostnikih. Na pogostost bakterijskih okužb sečil vplivajo različni dejavniki tveganja, ki se jih premalo zavedamo. Poznamo veliko povzročiteljev okužb sečil, ki so povezani z dejavniki tveganja. V zaključnem delu smo poskušali ugotoviti pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih in pogostost posameznih povzročiteljev. Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Google Učenjak. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Vključene vire smo analizirali z uporabo vsebinske analize. V analizo identificiranih virov smo vključili osem raziskav. Pogostost bakterijskih okužb sečil pri mladostnikih je bila v večini primerov prisotna pri mladostnicah, kar je lahko deloma pogojeno z vključitvijo večjega števila anketiranih žensk. Kot najpogostejši povzročitelj bakterijskih okužb sečil se je izkazala E. coli. Pomembno vlogo pri pogostosti okužb sečil imajo tudi dejavniki tveganja. Analiza literature je pokazala, da je pogostost bakterijskih okužb sečil v svetu resna zdravstvena težava populacije v vseh starostnih obdobjih. Na tem področju bi bilo priporočljivo izvesti tudi več raziskav o pogostosti okužb sečil, o povzročiteljih in ozaveščanju mladostnikov o preprečevanju okužb sečil.
Ključne besede: adolescent, okužbe sečil, pogostost, epidemiologija, dejavniki tveganja
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (550,75 KB)

2.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Ključne besede: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (789,55 KB)

3.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 430; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 290; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Samomorilnost pri prvi epizodi shizofrenije
Žiga Šlamberger, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomor je razširjen javnozdravstveni in družbeni problem in je eden izmed vodilnih vzrokov smrti med pacienti s shizofrenijo. Samomorilno vedenje je lahko prisotno v različnih fazah shizofrenije. Namen diplomskega dela je narediti sistematični pregled literature in analizo podatkov obstoječih raziskav o samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije. Metode: Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, ScienceDirect, UpToDate in SAGE. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2010 do 2020. Rezultati: Pri analizi virov so bile identificirane tri glavne teme: stopnja samomorilnosti v prvi epizodi shizofrenije, dejavniki tveganja za samomor v prvi epizodi shizofrenije in ukrepi preprečevanja samomorilnosti pri pacientih s shizofrenijo. Razprava in sklep: Samomor je eden vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt med osebami s shizofrenijo in z motnjami psihotičnega spektra. Najpomembnejši dejavniki tveganja za samomor pri pacientih s prvo epizodo shizofrenije so starost pacienta ob pojavu psihotičnih simptomov, trajanje nezdravljene psihoze oziroma časovna zakasnitev pri vstopu do sistema duševnega zdravstvenega varstva z začetkom zdravljenja, demografske značilnosti, psihopatologija ter razumevanje in sprejemanje lastne bolezni. V vseh fazah je potrebno redno izvajanje temeljitega nadzora s sistematično oceno tveganja, ki bi olajšala zgodnje odkrivanje primerov z visokim tveganjem, na podlagi katerih bi uvedli ukrepe za preprečevanje samomorov.
Ključne besede: Prva epizoda shizofrenije, samomor, dejavniki tveganja, preprečevanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (310,99 KB)

6.
Prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek depresije pri mladostnikih
Nastja Polanec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Depresija je ena pogostejših duševnih motenj po svetu, ki se pojavlja pri različnih starostih, tudi med mladostniki. Zaradi naraščajočega pojavljanja depresije je pomembno, da najstniki prepoznajo dejavnike tveganja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki tveganja se med mladostniki najpogosteje pojavljajo, saj bi to lahko omogočilo boljšo prepoznavo depresije v prihodnje. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s pregledom tuje in domače literature in analize virov. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. V raziskavi smo anketirali 210 mladostnikov, starih od 14 do 19 let. Rezultati: Mladostniki dokaj dobro poznajo dejavnike tveganja, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na nastanek depresije. Kot najpogostejše dejavnike tveganja so prepoznali konflikte in pretirano pritiskanje s strani staršev, izgubo bližnjega in stisko zaradi zanemarjanja ali zlorabe. Najpogosteje naveden dejavnik tveganja, ki se pojavlja med preiskovanimi mladostniki, je stres zaradi šole. Razprava in sklep: Preprečevanje naraščajoče pojavnosti depresije je bistvenega pomena. Koristno je poznati dejavnike tveganja, saj lahko s preventivnimi ukrepi zmanjšujemo le te, s tem pa lahko zmanjšamo pojavnost depresije pri mladostnikih.
Ključne besede: depresivna motnja, mladostnik, dejavniki tveganja
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 293; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 392; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

8.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 388; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostniki
Janja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 385; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji
Anja Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 553; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (562,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici