| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
»KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE«
Simona Molan, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime. Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte.
Ključne besede: Tuje neposredne investicije, državne spodbude, kazalniki konkurenčnosti, lokacijsko specifični dejavniki, države SVE
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 986; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
REORGANIZACIJA PODJETJA IN VLOGA ZAPOSLENIH
Maja Toplak, 2013, magistrsko delo

Opis: V svoji magistrski nalogi sem predstavila reorganizacijo podjetja in vlogo zaposlenih. Skozi pisanje magistrske naloge mi je uspelo potrditi vse osnovne trditve, ki sem jih zapisala na začetku naloge. Prva trditev je bila, da si vodstvo podjetja ne prizna oziroma si včasih prizna prepozno, da podjetje vedno slabše posluje. Druga trditev, ki sem jo potrdila je ta, da je kriza podjetja predvsem posledica slabih razmer znotraj podjetja. Vzrok za krizo ni samo en, ampak jih je več. Prav tako sta se izkazali za resnični trditvi, da bomo podjetje uspešno rešili iz krize, če bomo ustrezno uporabili človeški kapital, ki je v podjetju in če se bomo reorganizacije poslovanja lotili celovito. Reorganizacija podjetja je kompleksen in zahteven projekt, ki mora temeljiti na znanju in izkušnjah oseb, ki izvajajo postopek reorganizacije. Pomembno je, da si uporabijo vsa tehnološka znanja in potrebna informacijska podlaga, da je reorganizacija lahko uspešna. Vsako podjetje skozi različna obdobja svojega razvoja in poslovanja pride do točke, kjer se je potrebno odločiti za reorganizacijo podjetja. Pomembno je, da se podjetje pravočasno tega zaveda in da uspešno reorganizira svoje podjetje, ker lahko v nasprotnem primeru to podjetje pride v krizo in v najslabšem primeru celo v stečaj. Če je vodenje podjetja nepravilno in slabo, se lahko krize razvijejo na celotno poslovanje in ne samo na določeno področje. Posledica je lahko v najhujšem primeru globalna kriza podjetja. Da bi krizo odpravili moramo izvesti ustrezno reorganizacijo in celovito prenovo podjetja. Pomembno je, da skozi proces reorganizacije podjetja izvajalci reorganizacije ustrezno aktivirajo svoj človeški kapital, ki ga imajo v podjetju.
Ključne besede: reorganizacija podjetja, razvoj podjetja, dejavniki konkurenčnosti, vloga zaposlenih, nagrajevanje zaposlenih, sistemi nagrajevanja.
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 4334; Prenosov: 706
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici